Facebook - Precej prefinjeno zavito v blog zapis, je Facebook najavil konec razvoja lastnih dronov, s katerimi so nameravali z internetom oskrbovati odročne kraje našega planeta. Približno polovica človeštva namreč še nima možnosti priključitve na splet in ta neomrežena množica je za tehnološke velikane postala zanimiv vir bodočih prihodkov.
Projekt Acquila je bil zamišljen kot flota brezpilotnih letal, pretežno poganjanih s solarno energijo, ki bi znala dolgo časa ostati v stratosferi, medtem pa na zemljo pošiljati LTE signal. Podobno zamisel pri Googlu uresničujejo v projektu Loon, le da so tam brezpilotna letala zamenjali visokoleteči baloni.
Pri Facebooku se bodo zdaj, namesto na lastne letalnike, ki so jih že z zmernim neuspehom preizkusili dve leti nazaj, oprli na partnersko znanje. Plovila bodo namreč razvijali v sodelovanju z Airbusom, svojo tovarno v angleškem Bridgewaterju pa bodo posledično zaprli.
Kaj tele oddajnike ne morejo namestit že na obstoječa letala? Vedno jih je toliko v zraku da bi skoraj pokrili večino oble in še stroške letenja bi si pokrivali s tem.
Moral bi najti nekoga v tem fohu, da bi mi znal odgovoriti, kaj točno pri tej zgodbi ne špila. Že v devetdesetih je Aerovironment z Naso razvil pathfinder / helios / centurion, ki so uspešno demonstrirali koncept "satelita" na 25-30km višine. Takrat ni bilo interesentov. Danes so, pa se zadeva kljub temu ne prime. Bo res SpaceX prej naštepal svoje satelite v orbite? Osebno bi raje videl letalsko opcijo.
Moral bi najti nekoga v tem fohu, da bi mi znal odgovoriti, kaj točno pri tej zgodbi ne špila. Že v devetdesetih je Aerovironment z Naso razvil pathfinder / helios / centurion, ki so uspešno demonstrirali koncept "satelita" na 25-30km višine. Takrat ni bilo interesentov. Danes so, pa se zadeva kljub temu ne prime. Bo res SpaceX prej naštepal svoje satelite v orbite? Osebno bi raje videl letalsko opcijo.
V tem fohu (telekomunikacijskem) sem bil 15 let. V osnovi so problem stroški tega početja.
Sateliti v visokih orbitah ne pridejo v poštev, ker je zamik (delay) prevelik, govorimo o 250-300ms zamika (najmanj). Satelit v zelo nizkih orbitah so primerni, ker je delay sprejemljivih 80ms, samo na žalost jih mora biti dosti za pokritost in zaradi specifične situacije "padajo" na zemljo zelo hitro in kvarijo ekonomiko projekta.
Avioni (klasični) sploh ne pridejo v poštev, ker je motorna ura zelo draga, poleg tega morajo na remont, ko so določeno št. ur v zraku (2000-3000 ur). Predvsem motor je predmet remonta. Govorimo o klasičnih avionskih motorjih.
Balonska varianta ni slaba, predvsem ni draga, sploh če je mogoče opremo ponovno uporabiti, ko balon prej ali slej pristane. Balon tudi nima hitrosti (vsaj visoke ne), ker hitrost precej komplicira komunikacije, zaradi pozicioniranja relejne postaje, pri hitrostih 300km/h pa je treba računati še na marsikaj (npr. GSM/UMTS slabo dela na hitrih vlakih, ker so relejne postaje (bazne postaje) prepočasne).
Slabost balona je slaba kontrolabilnost, pač nekaj se trudijo z "jahanjem" tokov. To jim kar uspeva, po moje še kar dobro.
Ideja z električnim letalom je nekje mejna. Če bi to šlo na celice, neka kontrolabilnost je, samo je s težo zelo na tesno. Saj ta avion posnema U2 koncept, široka, tanka in lahka krila. Samo avion ne prenese teže pilota, pa ima skratka avtopilota.
Tukaj je predvsem vprašanje, kolikšna je življenska doba takega letala, ter - strošek, jasno. Samo letalo (celice, krila so verjetno karbonska - ker vsak drug material bi bil predrag - titan recimo) sicer ne zgleda ultra drago, samo pač verjetno je letalo pritisnjeno z zahtevo po dolgoživosti in nizki ceni. Za zdaj ne kaže, da so uspeli z dolgoživostjo.
Drugega kar bi frčalo po zraku (ali po vakumu) pa nimamo.
Kar je zaslediti kot napredno, je tudi to, da so začetni koncepti predvidevali direktno komunikacijo s satelitom oz. frčalom. To se je pokazalo kot mission impossible. Potem so preklopili na dosti bolj razumen koncept, da frčalo služi kot relejna postaja, ter komunicira preko laserske optike. Ta vrsta komunikacije je kar zmogljiva, je pa res, da je hudo občutljiva - dež jo recimo lahko povsem zavre (laser se sipa na kapljicah), megla oz. oblaki tudi lahko povsem ustavijo komunikacijo. Laser je tudi občutljiv na vibracije. Videl sem primere, da sta recimo dve stolpnici med sabo na vrhu komunicirali z laserjem, pa se je vklopila klima in se je povezava prekinjala.
Hvala za razlago. Kolikor mi je koncept znan, je ideja tu, da letalo "parkiraš" v krožnico na neki višini, čez dan se vzpenjaš plus shranjuješ elektriko, čez noč se spuščaš, torej višina niha nekaj km na dnevni osnovi. Radij kroženja se da verjetno kar dobro zmanjšat na recimo nekaj kilometrov. Nekih silnih vibracij ne bi smelo biti, saj si 20km nad vremenom, propelerji pa se tudi vrtijo relativno počasi. Je znotraj nečesa takega možno vzpostaviti neko smiselno komunikacijo na širšem področju?
Iz česa je zidal facebook svoje letalo ne vem, za pathfinderja pa sem bral, da ima rebra iz rohacela, prekrit pa je z mylarjem. V zraku naj bi zdržal okrog 5G, a je blazno občutljiv za rokovanje na tleh. Centuriona jim je nazadnje zlomila ena turbulenca nekje okrog enega havajskega otoka.
Hvala za razlago. Kolikor mi je koncept znan, je ideja tu, da letalo "parkiraš" v krožnico na neki višini, čez dan se vzpenjaš plus shranjuješ elektriko, čez noč se spuščaš, torej višina niha nekaj km na dnevni osnovi. Radij kroženja se da verjetno kar dobro zmanjšat na recimo nekaj kilometrov. Nekih silnih vibracij ne bi smelo biti, saj si 20km nad vremenom, propelerji pa se tudi vrtijo relativno počasi. Je znotraj nečesa takega možno vzpostaviti neko smiselno komunikacijo na širšem področju?
Torej, avion (in balon) igra vlogo rele-postaje. Kabla, če hočeš. Iz oddaljene lokacije, ki je dobro povezana, narediš beam-up, potem pa avion naredi beam-down.
Na tleh relejna postaja sprejme komunikacijo in naredi re-transmit recimo po UMTS/3G/4G, rekli so celo WI-FI. Jaz osebno bi rekel, da se UMTS/3G/4G komunikacija sprejme od bazne postaje in se naredi re-transmit po WI-FI.
Največji problem je, da mora oddajni laser v bistvu zadeti površino z radijem 20cm (in obratno). Kot vidiš, moderni oddajniki/sprejemniki FSO imajo možnost malo korigirati smer in imajo več sprejemnikov, da povečajo verjetnost, da ujamejo oddajni laser.
To je na žalost še vedno rocket-science. Še pri fiksnih laserjih recimo sem videl, da je hud veter zvil nosilec laserja in ga toliko premaknil, da mu re-fokus ni nič pomagal. To početi s premikajočim avionom je po moje kar zahtevno. Sploh če upoštevaš, da recimo vroč zrak, ki migota, premika žarek. To je problem že pri fiksnih laserjih v mestu. Zelo huda vročina od betona zna zmanjšati hitrost. Saj pravim, zmogljiva, samo strašno občutljiva zadeva.
Resnično me zanima zakaj te moti, da podjetja zapravljajo SVOJ denar? Pod vsakim podobnim člankom komentiraš enake neumnosti češ kaj so se sploh tega lotili. Ne razumem zakaj je potrebno kritizirat vsak (ne)uspeli projekt? Njihov denar, njihova pravica da ga porabijo na kar želijo.
@xmetallic Če imaš FB je verjetno tole kar tudi tvoj denar. :D
Osebno pa sem mnenja, da je klasična LTE omrežna infrastruktura daleč najboljša. Sateliti in pa razne fore so zgolj luksuz in niti ne rešujejo oz. izboljšujejo problema.
Sem mnenja, da bi bilo veliko bolje, če bi razvili "poceni" oddajniški stolp in bi jih štancali 100 na uro. Po možnosti z kakim neodvisnim napajanjem iz panelov in z hitro postavitvijo, enostavnim vdrževanjem ipd. Lahko bi celo razvili kaki novi protokol, ki varčuje energijo , ter povečuje pasovno širino. Kot bo to počel 5G čez par let...
In po Afriki bodo milijone teh stolpov montirali kako? Oboroženi konvoji? Kdo bo skrbel za varnost stolpov? Brez varovanja jih bodo lokalci namreč sesuli pri vikend. Ni vse v porabi energije, tisto se da rešiti, ostali stroški na enoto, deployment in varovanje so večji problem.