vir: ECJ
Sodišče je že leta 2014 razveljavilo evropsko direktivo 2006/24/EC, ki je predpisovala tovrstno hranjenje prometnih podatkov. Od tedaj državam ni treba hraniti teh podatkov, lahko pa so množično hrambo vseeno predpisale. To je storila na primer Velika Britanija s svojim IPA (Investigatory Powers Act), ki predpisuje obvezno 12-mesečno hrambo podatkov o internetni aktivnosti (internet connection records); podobna zakonodaja velja tudi na Švedskem. Po razsodbi evropskega sodišča je ta del britanskega zakona IPA neskladen z evropskim pravnim redom, zato ne bo mogel veljati, dokler bo Velika Britanija članica EU. To pa bo še vsaj dve leti. Če bi v tem času Velika Britanija poizkušala izvajati ta del zakona, bi tvegala tožbe.
Sodišče ugotavlja, da evropski pravni red zagotavlja pravico do tajnosti občil, ki jo lahko države omejijo je, kolikor je nujno potrebno. Ker je iz zbranih prometnih podatkov mogoče zelo podrobno sklepati o življenju posameznika, je množična hramba teh podatkov nedopustna. Omenjeno pravico je mogoče omejiti le, ko gre za boj proti večjemu kriminalu. Splošna hramba teh podatkov ne predpostavlja nobene korelacije med kriminalnim dejanjem in zbiranjem podatkov posameznika, zato neupravičeno posega v pravice državljanov EU. Tudi v primeru, ko se podatki lahko hranijo, jih mora pred uporabo pregledati sodišče ali neodvisna agencija, šele nato jih lahko dobijo organi pregona.