» »

IQ

IQ

«
1
2 3

Quantum ::

Zanima koliko znaša v Sloveniji najvišji IQ? Zanima me tudi povprečni IQ Slovencev.

Hvala za odgovore! lp!

black ice ::

Priporočam, da vprašanje nasloviš na Statistični urad RS in organizacijo Mensa.

harvey ::

Članek na temo - Siol.net
Ar scáth a chéile a mhaireann na daoine.
------

Smurf ::

Na mensinih testih se da dobiti max. 156 oz. nekaj let nazaj 160, kar obsega zgornjih 0.5% populacije. Za merjenja visjega iqja pa rabis druge testa, za kar pa moras skociti v sosednjo drzavo.

AndrejO ::

Quantum je izjavil:

Zanima koliko znaša v Sloveniji najvišji IQ? Zanima me tudi povprečni IQ Slovencev.

IQ je definiran glede na populacijo. Če pogledaš zgolj populacijo Slovencev, potem je njihov povprečen IQ po definiciji natančno 100.

Če pogledaš večjo populacijo, ki vključuje tudi celotno populacijo Slovencev, pa postanejo IQ testi vprašljivi, ker je postane celotna populacija preveč kulturno mešana, testi pa vsebujejo preveč kulturne in izobrazbene pristranosti. Kot primer: če bi IQ test med drugim testiral tudi tvojo sposobnost ločevanja različnih rib, bi na njemu v primerjavi z Eskimi pogorel, tako kot bi oni pogoreli, če bi test vključeval testiranje sposobnosti ločevanja gob.

737 ::

Pri IQ testu se izmerita le dve od šestih ali sedmih vrst inteligence, kot jih ločijo psihologi.

Okapi ::

Testi IQ v resnici merijo izključno sposobnost reševanja testov IQ. Vse ostalo je prodajanje megle.

O.

Smurf ::

Okapi je izjavil:

Testi IQ v resnici merijo izključno sposobnost reševanja testov IQ. Vse ostalo je prodajanje megle.

O.

Ja, sposobnost resevanja IQ testov pa se da korelirati se s kaksno sposobnostjo.

Seveda ne pove nicesar o tem kako dober zrezek znas naresti.

Kako hitro bos razumel dolocen matematicni dokaz pa morda ja.

AndrejO ::

Smurf je izjavil:

Okapi je izjavil:

Testi IQ v resnici merijo izključno sposobnost reševanja testov IQ. Vse ostalo je prodajanje megle.

O.

Ja, sposobnost resevanja IQ testov pa se da korelirati se s kaksno sposobnostjo.

Seveda ne pove nicesar o tem kako dober zrezek znas naresti.

Kako hitro bos razumel dolocen matematicni dokaz pa morda ja.

Problem nekaterih izmed teh korelacij (morda celo večine njih) je, da verjetno ne korelirajo s sposobnostjo, temveč z danostjo.

Npr. korelacija z akademskim uspeh ne pomeni nujno, da je nekdo "pametnejši", kot si ljudje to radi razlagajo, temveč lahko pomeni, da je oseba bolj prilagojena specifikam dela v akademskem okolju.

Ampak pri kavici se je definitivno bolj zabavno pogovarjati o tem, kdo je pametnejši in kdo neumnejši, kot pa debatirati o multivarianti analizi in multifaktorskih testih različnih sposobnosti in spretnosti.

Za okus: kdo je "pametnejši": tisti, ki ima fotografski spomin in ne zna logično sklepati ali pa morda tisti, ki zna odlično logično sklepati, spomin pa kot švicarski sir?

[D]emon ::

Okapi je izjavil:

Testi IQ v resnici merijo izključno sposobnost reševanja testov IQ. Vse ostalo je prodajanje megle.

O.


Testi IQ so v resnici prodajanje megle.
Mavrik ta forum uporablja za daljsanje e-penisa. Ker si ne upa iz hise.

sandmodnigga ::

Za navadno rajo ja, ker ne vedo, kar pomeni.

>> Npr. korelacija z akademskim uspeh ne pomeni nujno, da je nekdo "pametnejši", kot si ljudje to radi razlagajo, temveč lahko pomeni, da je oseba bolj prilagojena specifikam dela v akademskem okolju.

Conclusions
Neither our review ofthe literature nor our analyses ofthe NLSY data provide
a single number for the effect ofeducation on IQ. Ifwe ignore the most extreme
estimates in the literature or in our own analysis, our "best guess" estimate
would be somewhere between 2 and 4 points ofIQ per year ofeducation. From
our own analysis our preferred model is model 10, which assumes reliabilities
of.9 for both early IQ and education, and has an estimated effect of 2.7 points
ofIQ per year of education.
Our analysis to this point leaves open the question of which is the more
important determinant of one's AFQT score-education or early (potentially
"inherited") IQ. As noted in the introduction, Fischer et al. have taken the
opposite position from Herrnstein and Murray. Specifically, Fischer et al. have
argued that the effects of education on IQ are considerably more important
than the effect ofearly IQ on later IQ. They cite our earlier work, in which we
first reanalyzed Herrnstein and Murray's model as supporting this position.
We disagree.
All the models in Table 10.2 suggest that both education and early IQ have
important effects on later intelligence as measured by the AFQl: It is difficult,
if not impossible, however, to compare unstandardized coefficients. We can
get around this problem by standardizing both early IQ and educational
232 Winship and Korenman
attainment to have standard deviations equal to one. Ifwe assume that each year
of education increases an individual's IQ by 2.7 points, and that the coefficient
on IQ is 0.36 (the median estimate in models 5 through 14) then the rescaled
effect of education is 5.1 and the rescaled effect of early IQ is 10.6, more than
twice as large.
Herrnstein and Murray argued in The Bell Curve that education has little or
no effect on IQ. Through examining the literature and reanalyzing the data,
we have shown that this conclusion is not supported. But is the effect large
or small? In particular, does this range of estimates suggest that education's
effect on IQ is modest, and that education may be quite limited as a policy
mechanism for reducing inequality?
Dickens et al. argue that ifIQ is as important a detenninant ofsocial and
economic success as The BellCurve suggests, then investments that increase IQ
even modestly will have substantial payoffs.44 It then becomes critical to know
how responsive IQ is to education. Dickens et al. point out that Herrnstein
and Murray's most conservative estimates suggest that a single point of IQ
increases annual earnings by $232. Thus, ifa year ofschool increases IQ by 2.7
points, our preferred estimate, the annual payoff from a year ofschoolingthrough
its effect on IQ alone-is $626. Assuming the cost of a year of high
school is between $5,000 and $8,000, these estimates suggest a substantial
monetary payoff.
Furthermore, Herrnstein and Murray demonstrate that IQ is an important
detenninant of a variety of dimensions ofsocial and economic success such as
reduced involvement in crime. Therefore, education may have a considerable
effect, through IQ alone, on these other outcomes. (See Ref. 45 for estimates
of the social benefits ofreducing criminal involvement, one of the outcomes
Herrnstein and Murray examine.) Moreover, the payoffs from additional education
discussed so far all work through increasing IQ, and hence do not
include the "direct" benefits that education might confer. In our earlier analyses
ofsibling differences in IQ and education, we found that an additional year
of educational attainment raises annual earnings by about $1,300 (compared
with one's sibling), controlling for differences in AFQT score.
Ironically, then, if the effect of education on IQ is within the broad range
we have estimated, The BellCurve's demonstration ofthe importance ofIQ for
social and economic success(in combination with other evidence ofsubstantial
"direct" effects of education) provides evidence for the importance of educational
investment as a policy instrument, quite contrary to the conclusion that
one might reach from reading The Bell Curve.

INTELLIGENCE, GENES, AND SUCCESS
Scientists Respond to The Bell Curve
Bernie Devlin
Stephen E. Fienberg
Daniel P. Resnick
Kathryn Roeder 

Smurf ::

AndrejO je izjavil:


Problem nekaterih izmed teh korelacij (morda celo večine njih) je, da verjetno ne korelirajo s sposobnostjo, temveč z danostjo.

Npr. korelacija z akademskim uspeh ne pomeni nujno, da je nekdo "pametnejši", kot si ljudje to radi razlagajo, temveč lahko pomeni, da je oseba bolj prilagojena specifikam dela v akademskem okolju.

Ampak pri kavici se je definitivno bolj zabavno pogovarjati o tem, kdo je pametnejši in kdo neumnejši, kot pa debatirati o multivarianti analizi in multifaktorskih testih različnih sposobnosti in spretnosti.

Za okus: kdo je "pametnejši": tisti, ki ima fotografski spomin in ne zna logično sklepati ali pa morda tisti, ki zna odlično logično sklepati, spomin pa kot švicarski sir?

Pamet je zelo splosen pojem, ampak to je problem v pomenu besede, ne IQ testa. V tvojem primeru je tisti, ki zna odlicno logicno sklepati inteligentnejsi od drugega. Ta drugi pa ima boljsi spomin. Pamet pa kot si ze ugotovil ne pomeni nujno inteligenco, ampak se lahko uporabi tudi takrat, ko nekdo dobro pozna neko podrocje.

Se strinjam, da visok IQ na nek nacin pomeni, da je prilagojen specifikam akademskega sveta. Da pa mu to bolj malo pomaga pri teku na 100m. Pac za dolocene stvari je bolje imeti visok IQ, za druge stvari pa eksplozivnost misic.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Smurf ()

sandmodnigga ::

Imaš dva identična človeka. En ima v glavi vakum, drugi je pa inteligenten. Ta drugi bo bistveno prej pridobil mišično maso. Tudi bistveno prej bo sposoben dojeti tehniko teka.
Case denied.

jype ::

FojboFob> IQ kolerira s odzivnim časom posameznika.

Samo v primeru, da zanemariš podatke, ki kažejo nasprotno.

Smurf> Se strinjam, da visok IQ na nek nacin pomeni, da je prilagojen specifikam akademskega sveta. Da pa mu to bolj malo pomaga pri teku na 100m. Pac za dolocene stvari je bolje imeti visok IQ, za druge stvari pa eksplozivnost misic.

Finta je predvsem v tem, da so najboljši programerji tisti z najboljšim spominom, ne tisti z najvišjim IQ.

Pa najboljši piloti tisti, ki najbolje vidijo, ne pa tisti, ki imajo najkrajši reakcijski čas in najboljšo prostorsko predstavo.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jype ()

Okapi ::

Finta je predvsem v tem, da so najboljši programerji tisti z najboljšim spominom, ne tisti z najvišjim IQ.

Zato se jim reče code monkeys.;) Šimpanzi imajo boljši "delovni spomin" za številke od ljudi.

Smurf ::

jype je izjavil:


Finta je predvsem v tem, da so najboljši programerji tisti z najboljšim spominom, ne tisti z najvišjim IQ.

Torej je potrebno na intervjuje za programerje uvesti igro spomin :>.

jype ::

Smurf> Torej je potrebno na intervjuje za programerje uvesti igro spomin :>.

Al pa kar programiranje :)

Yohan del Sud ::

Če malo poguglaš average iq in slovenia sta na prvih dveh mestih podatka 96 in 110.

In če še malo poguglaš za free iq test se lahko prepričaš sam. Imaš ene par sto brezplačnih "IQ" testov. Vzemi povprečje vsaj 10 n in ga prepolovi. :D
www.strancar.com

Zgodovina sprememb…

Smurf ::

Yohan del Sud je izjavil:

Če malo poguglaš average iq in slovenia sta na prvih dveh mestih podatka 96 in 110.

In če še malo poguglaš za free iq test se lahko prepričaš sam. Imaš ene par sto brezplačnih "IQ" testov. Vzemi povprečje vsaj 10 n in ga prepolovi. :D

Te free iq testi so bolj kvizkoti za zabavo.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Smurf ()

sandmodnigga ::

Sarkazem detektor ne dela? Ti prodam mojega za pičlih 99.

jype ::

maxkek> Azijci so v povprečju precej nižji od afričanov, izključno zato ker jim ne dovolijo vstopa v NBA ligo.

Jeremy Lin @ Wikipedia

Okapi ::

Testi IQ so v resnici pristranski, glede na to, kdo jih sestavlja. Sestavljalci IQ niso zrasli v vakuumu in nanje je vplivala izobrazba, kulturno okolje, vzgoja ... Kar se nekemu ameriškemu belcu zdi logično, se morda bušmanu iz Namibije ne zdi niti najmanj logično - in noben od njiju nima bolj prav. In ker je test IQ sestavil ameriški belec, bodo v njem vprašanja, na katere bodo namibijski bušmani odgovarjali slabše kot ameriški belci.

Poleg tega se sestavljalec testa IQ, tudi če je namibijski bušman, preprosto ne more vživeti v kožo nekoga, ki ni nikoli hodil v šolo in ne zna niti brati. Zaradi tega so v testu tudi vprašanja, na reševanje katerih vpliva izobrazba, pa čeprav se morda zdi, da ne.

Tudi spol lahko vpliva na pristranskost - na testih, ki jih sestavi moški, bodo morda ženske, ki so v resnici enako pametne, dosegle slabši rezultat kot moški.

Vplivi so lahko zelo majhni, a vseeno statistično pomembni in zaradi tega rezultati zavajajo.

Nekaj zanimivega branja o zgodovini testov IQ:
http://forum.prisonplanet.com/index.php...

Okapi ::

Ti pač nimaš dovolj visokega IQ, da bi sam ugotovil, da kulturni vpliv deluje v obe smeri. Belec sestavi nalogo, za katero misli, da je težka, pa se izkaže, da za Kitajca sploh ni tako težka, kot si je predstavljal nek ameriški profesor (za bušmana pa je težja, kot si je predstavljal). Ker morda na to vpliva, da se je Kitajec kot otrok naučil 100x več črk kot belec.

O.

gruntfürmich ::

zakaj vedno o iqju največ razpravljajo tisti z nizkim (razen parih izjem) in je vedno zaključek kako je to nepotrebno in nekoristno?
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

jype ::

maxkek> Seveda, zato imajo v USA affirmative action

Ne. Imajo ga zaradi dobro dokumentiranega pojava: Stereotype threat @ Wikipedia

          ::

Opisati človekove sposobnosi z eno samo številko je itak nesmisel in, kot je omenil nekdo zgoraj, stvar popkulture.

jype ::

maxkek> Aja, ker če jaz mislim da si ti butast, boš dejansko butast.

Ne, vsi morajo mislit, da si butast, ker si črnc, ali pa ženska, da to deluje.

Jaz sem arijske rase in zame vsi vedo, da sem izjemno inteligenten, ker se to vidi že po modrih očeh in po tem, da svoje privilegije lahko opazim, kljub temu da sem jih deležen zaradi svoje rase.

jype ::

maxkek> Khm, zakaj ni niti ena država z ljudmi človeške rase, ki so bolj temne kože, ki bi bila na standardu ljudi človeške rase s svetlo kožo?

Cel kup črnskih držav je, ki imajo višji standard kot Moldavija, ki je izrazito belska. Očitno nisi dobro premislil, kaj hočeš trditi.

Okapi ::

Za Moldavijo še nisi slišal, ne?

Thuban ::

Hvala za lep primer kako imeti "belo" kožo ne pomeni avtomatsko visoke inteligence.
I'm sorry, Dave. I'm afraid I can't do that.

jype ::

maxkek> ...while the southern part of Moldavia was still occupied by the Tatar Mongols.

Ti so iz Azije. Po tvoje bi morali biti bistveno pametnejši in imeti bistveno višji standard (poleg tega, da so že 500 let v Moldaviji praktično vsi belci).

Smurf ::

>A si ti eden tistih, ki verjame v čarobno zemljo? Če se dvema belcema rodi otrok v Kongu, bo potem avtomatsko imel IQ67?

Ce se bo dvema belcema rodil otrok, posvojili pa ga bodo crnski starsi nekega plemena v afriki, bo imel podoben IQ kot ostali v plemenu.

Mimogrede, kolega iz srednjesole, ki se je vpisal na Harvard, je moral odpisati (poleg SAT testov) tudi njihov test IQja. To je bilo recimo 10 let nazaj.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Smurf ()

jype ::

Smurf> Ce se bo dvema belcema rodil otrok, posvojili pa ga bodo crnski starsi nekega plemena v afriki, bo imel podoben IQ kot ostali v plemenu.

Ravno zato je pomembno, da se kitajski in japonski otroci naučijo par stokrat več črk kot njihovi zahodni vrstniki.

Učenje črk je morda bolj koristno za otrokov intelektualni razvoj kot lego kocke.

Smurf ::

jype je izjavil:

Smurf> Ce se bo dvema belcema rodil otrok, posvojili pa ga bodo crnski starsi nekega plemena v afriki, bo imel podoben IQ kot ostali v plemenu.

Ravno zato je pomembno, da se kitajski in japonski otroci naučijo par stokrat več črk kot njihovi zahodni vrstniki.

Učenje črk je morda bolj koristno za otrokov intelektualni razvoj kot lego kocke.

S tega vidika se strinjam.

Okapi ::

IQ testi ne temeljijo na crkah. Se enkrat, IQ testi poskusajo biti karseda neodvisni iz kje ljudje prihajajo. Ja verjetno niso matematicno popolni, ampak med popolnostjo in to je cisto brezveze, ker je cisto kulturno pogojeno je velika razlika.
Temeljijo pa na grafičnih simbolih. Črke so grafični simboli. Ko se učiš črk, razvijaš določene dele možganov, ki nato bolje/lažje/hitreje/pravilneje prepoznavajo grafične simbole. Če nisi bil nikoli izpostavljen učenju črk, ti neke narisane črte morda ne pomenijo nič, oziroma ne razumeš, zakaj bi bil pokončen pravokotnik drugačen od ležečega.

Šmorn ::

Ljudje z višjim IQ dojemajo stvari hitreje kot tisti z nižjim. Vir: osebno mnenje, izkušnje.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Šmorn ()

sandmodnigga ::

Spoštovani,
najprej bi se rad zahvalil vsem funkcionalno nepismenim na forumu. Številka verjetno niti ni tako majhna. Več o tem in o "trolanju" Jureta kasneje.

Pa najprej seznam teh udeleženih:
Smurf
Okapi
FojboFob
AndrejO
[D]emon 
kamikaze5

in še enkrat Smurf, ker ni sposoben prebrati kratkega odseka citata iz raziskave in nato čez x-postov ugotovi, to kar sem jaz citiral. Seveda to poda z enovrstičnico, kar inteligenti ljudje recimo registriramo tako kot pač registriramo.


Se opravičujem vsem, ki sem jih pozabil omeniti. Svojo dodatek k funkcionalni nepismenosti dodajti sami.


O povezavi med vašo "danostjo" in funkcionalni pismenostji bi seveda lahko na dolgo debatirali, morda celo naredili raziskavo. A kaj, ko ste že dokazali, da niste sposobni razumeti pravil foruma, niti niste sposobni raziskave prebrati ali je razumeti.

Zahteva se argumentiran pogovor, ki se nanaša na predmet razprave. Zaželeno je, da je podkrepljen z viri.


O trolanju Jureta alias Jype
Nekateri izmed vas ste obsodili Jureta na večnega trola. Predvsem zanimivo je to, da so njegove izjave večkrat povzete iz raziskav. Čeprav se z njegovim izjavljanjem večkrat ne strinjam, roko na srce, tudi če ima povprečen IQ, je pokazal več kot nekateri ostali(, ker so vaši komentarji na nivoju mongoloida).

Fenomen prisotnosti neargumentirane debate v povezavi s prisotnostjo v debati
Na kratko, povezava je zelo močna. Obiščite ustrezno usposobljeno osebnost, da vam ta fenomen razloži.

Dokaz za fenomen in funkcionalno nepismenost:
Primer Paštetka proti Smurf
https://slo-tech.com/forum/t668120/p5086529#p5086529
versus
https://slo-tech.com/forum/t668120/p5087261#p5087261


Za vas pa še enkrat lepim citat. S tem so nekatera vprašanja ZAPRTA. Trditve lahko zavrnete samo tako, da svoje trditve podprete z argumenti. Argument ni enovrstičnica ali link na prvi Googlov zadetek.

sandmodnigga je izjavil:

Za navadno rajo ja, ker ne vedo, kar pomeni.

>> Npr. korelacija z akademskim uspeh ne pomeni nujno, da je nekdo "pametnejši", kot si ljudje to radi razlagajo, temveč lahko pomeni, da je oseba bolj prilagojena specifikam dela v akademskem okolju.

Conclusions
Neither our review ofthe literature nor our analyses ofthe NLSY data provide
a single number for the effect ofeducation on IQ. Ifwe ignore the most extreme
estimates in the literature or in our own analysis, our "best guess" estimate
would be somewhere between 2 and 4 points ofIQ per year ofeducation. From
our own analysis our preferred model is model 10, which assumes reliabilities
of.9 for both early IQ and education, and has an estimated effect of 2.7 points
ofIQ per year of education.
Our analysis to this point leaves open the question of which is the more
important determinant of one's AFQT score-education or early (potentially
"inherited") IQ. As noted in the introduction, Fischer et al. have taken the
opposite position from Herrnstein and Murray. Specifically, Fischer et al. have
argued that the effects of education on IQ are considerably more important
than the effect ofearly IQ on later IQ. They cite our earlier work, in which we
first reanalyzed Herrnstein and Murray's model as supporting this position.
We disagree.
All the models in Table 10.2 suggest that both education and early IQ have
important effects on later intelligence as measured by the AFQl: It is difficult,
if not impossible, however, to compare unstandardized coefficients. We can
get around this problem by standardizing both early IQ and educational
232 Winship and Korenman
attainment to have standard deviations equal to one. Ifwe assume that each year
of education increases an individual's IQ by 2.7 points, and that the coefficient
on IQ is 0.36 (the median estimate in models 5 through 14) then the rescaled
effect of education is 5.1 and the rescaled effect of early IQ is 10.6, more than
twice as large.
Herrnstein and Murray argued in The Bell Curve that education has little or
no effect on IQ. Through examining the literature and reanalyzing the data,
we have shown that this conclusion is not supported. But is the effect large
or small? In particular, does this range of estimates suggest that education's
effect on IQ is modest, and that education may be quite limited as a policy
mechanism for reducing inequality?
Dickens et al. argue that ifIQ is as important a detenninant ofsocial and
economic success as The BellCurve suggests, then investments that increase IQ
even modestly will have substantial payoffs.44 It then becomes critical to know
how responsive IQ is to education. Dickens et al. point out that Herrnstein
and Murray's most conservative estimates suggest that a single point of IQ
increases annual earnings by $232. Thus, ifa year ofschool increases IQ by 2.7
points, our preferred estimate, the annual payoff from a year ofschoolingthrough
its effect on IQ alone-is $626. Assuming the cost of a year of high
school is between $5,000 and $8,000, these estimates suggest a substantial
monetary payoff.
Furthermore, Herrnstein and Murray demonstrate that IQ is an important
detenninant of a variety of dimensions ofsocial and economic success such as
reduced involvement in crime. Therefore, education may have a considerable
effect, through IQ alone, on these other outcomes. (See Ref. 45 for estimates
of the social benefits ofreducing criminal involvement, one of the outcomes
Herrnstein and Murray examine.) Moreover, the payoffs from additional education
discussed so far all work through increasing IQ, and hence do not
include the "direct" benefits that education might confer. In our earlier analyses
ofsibling differences in IQ and education, we found that an additional year
of educational attainment raises annual earnings by about $1,300 (compared
with one's sibling), controlling for differences in AFQT score.
Ironically, then, if the effect of education on IQ is within the broad range
we have estimated, The BellCurve's demonstration ofthe importance ofIQ for
social and economic success(in combination with other evidence ofsubstantial
"direct" effects of education) provides evidence for the importance of educational
investment as a policy instrument, quite contrary to the conclusion that
one might reach from reading The Bell Curve.

INTELLIGENCE, GENES, AND SUCCESS
Scientists Respond to The Bell Curve
Bernie Devlin
Stephen E. Fienberg
Daniel P. Resnick
Kathryn Roeder


PS Ljubim samocitate.

sandmodnigga ::

Še bonbonček za tiste, ki znate brati:
Tistim, ki so z IQjem na meji z retardiranostjo (tam okrog 80), se da IQ z ustreznim personelom, delom in časom dvigniti na normalen nivo.
Raziskavo lahko poiščem kasneje, če boste seveda pripomogli k argumentirani debati.

Imaš prav, Jure. Pardon.

Bryn ::

sandmodnigga je izjavil:

Še bonbonček za tiste, ki znate brati:
Tistim, ki so z IQjem na meji z retardiranostjo (tam okrog 80), se da IQ z ustreznim personelom, delom in časom dvigniti na normalen nivo.
Raziskavo lahko poiščem kasneje, če boste seveda pripomogli k argumentirani debati.

Imaš prav, Jure. Pardon.


Ne nasedaj, tole ni jype ampak AnitaTrump/FojboFob ki trola kot _jype_

maco-maco ::

Še enkrat si poglej moje odgovore v drugi temi.
Kaj?

sandmodnigga ::

Nasvet številka 1:
Izogni se Googlovem balončku.

Nasvet številka 2:
Logično sklepaj, o čem teče debata.

Nasvet številka 3:
Trolanje ni izgovor.

Bryn ::

sandmodnigga je izjavil:

Nasvet številka 1:
Izogni se Googlovem balončku.

Nasvet številka 2:
Logično sklepaj, o čem teče debata.

Nasvet številka 3:
Trolanje ni izgovor.


Ne vem na koga naslavljaš tole, ampak vseeno.

Čisto lepo sem prosil za pojasnilo kdo je "According to Sennels", oz. za vir, pa dobim v odgovor naj poguglam. No in sem. Še vedno pa čakam na pojasnilo AnitaTrump/FojboFob/_jype_ na katero raziskavo se njegov post nanaša.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Bryn ()

sandmodnigga ::

AndrejO, če imaš toliko za povedati, imaš kje kake citate. 24ur in podobni ne štejejo.

jype ::

gruntfürmich> s koliko risursi?

Precej manj kot bi jih porabili za sanacijo škode, ki jo povzročite, če se vas ne spametuje.

sandmodnigga ::

>>na kakšen nivo? s koliko časa? koliko ljudmi? s koliko risursi?
Iz okrog 80 na 100. 2 leti. En človek. Če me spomin ne vara, nekaj sej na teden.

sandmodnigga ::

Etiga, ne svinjaj mi več po temi in se prijazno odslovi.
One of my first clients was a little boy w/ PDD-NOS (Pervasive Developmental Delays-Not Otherwise Specified), a mild form of autism. When we began therapy, his IQ was tested and scored in the low 80s--which is considered borderline mental retardation. After I worked with him for about three years-- one on one, teaching in areas such as communication, reading, math, social functioning, play skills, leisure activities--using multimodal techniques [pdf] --he was retested. His IQ score was well over 100 (with 100 considered "average", as compared to the general population). That's a 20 point increase, more than one standard deviation improvement, by a child with an autism spectrum disorder!


http://www.scientificamerican.com/author/andrea-kuszewski/

Zgodovina sprememb…

korenje3 ::

Šmorn je izjavil:

Ljudje z višjim IQ dojemajo stvari hitreje kot tisti z nižjim. Vir: osebno mnenje, izkušnje.


ljudje z višjim iq najdejo rešitev, z nižjim se pa rešitev naučijo. osebno mnenje.
i9-12900k; 32GB DDR5-6000 CL36; Nvidia RTX 3080 ti;
Gigabyte Aorus z690 master; Be Quiet Dark Power 12 1000W

Rias Gremory ::

jype je izjavil:

Smurf> Torej je potrebno na intervjuje za programerje uvesti igro spomin :>.

Al pa kar programiranje :)

Se bo učinkovitost spomina izboljšala, če bo neka oseba redno programirala? (čisto resno vprašanje)
Mirno gledamo, kako naš svet propada,
saj za časa našega življenja ne bo popolnoma propadel.

nurse013 ::

Hja,skoz je govora o IQ 80;90;100;...kavem,moj je nekje sobne temperature.
Ko tole prebiram nekaterim priporočam obisk toplih krajev,... nekaterim pa sibirije
:)
you gotta be kidding me...

sandmodnigga ::

Ljubim samocitate:
Tistim, ki so z IQjem na meji z retardiranostjo

Čas bo, da tudi ti odpišeš kaki IQ test. Pa ne tiste na telefonu.

>> Sedaj pa daj nekemu običajnemu otroku 3 leta posebnega izobraževanja.
Starši plačujejo svojim otrokom posebno glasbeno izobraževanje, posebno športno izobraževanje, posebno younameit izobraževanje. Marsikatero sponzorira tudi država.

Funkcionalno polpismen. In dvomim, da si prebral. Raziskava ima okrog 300 strani. V njej je predebatiranih večino problemov, s katerimi se sedajle soočate.
«
1
2 3


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo

Mensa (strani: 1 2 3 4 5 6 )

Oddelek: Loža
26554582 (46708) zee
»

IQ in število otrok (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Problemi človeštva
10119167 (15887) Matako
»

IQ in dedovanje?

Oddelek: Loža
4311017 (9851) garamond
»

So konservativci s predsodki res manj inteligentni? (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
13712922 (10257) T-h-o-r
»

IQ se z odraščanjem v adolescenci precej spreminja (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
12421513 (18260) jype

Več podobnih tem