V Jugoslaviji se je živelo bolje

AndrejO je 14. jun 2015 ob 20:09 izjavil:

Invictus je 14. jun 2015 ob 19:45 izjavil:

Šolstvo je trenutno v Soveniji del problema, in ne del rešitve.

Kar malo se pogovorite s kako učitečljico/učiteljem, pa vam bo vse jasno.

Predvsem so premalo plačani, in RES veliko delajo.

Ko jh vprašam kako da so že ob treh popoldne doma, pa kje vse tiho ...

Priznam, že dolgo se nisem z nobenim dobil na pijači. Vedno nekaj pride vmes. Enkrat so govorilne, enkrat je ocenjevalno obdobje, enkrat je pripravljanje testov, drugič spet popravljanje testov, pa popravni testi, pa nekaj z nekimi obveznimi tečaji, pa spremljanja učencev na ta in ona tekomvanja, pa pomoč tistim, ki morda zaostajajo, občasno jih doleti tudi neko "podaljšano bivanje", karkoli že je to. Tudi o svojih dopustih se niti več ne moremo dogovarjati, ker sami izgleda ne morejo vzeti dopusta, kadar jim ustreza.

Non stop nekaj.

Človek si bi mislil, da celo nekaj delajo.

"Obvezni tečaji", ki niso ravno obvezni, si pa s tem pridobijo ure za svoj kar precejšen dopust. Da ne omenjamo, da ti tečaji lahko/ali pa ne, potekajo med rednim delovnim časom. Sploh so zanimivi tečaji glede slovenskega jezika, ker se je Kafka vsako leto tako spreminja, da je potrebno ponovno izobraževanje... ampak za vse to nebi rekel da je bistven problem, bistvem problem je sam koncept šolstva in ne samo pri nas, ampak tudi to je precej offtopic.

Gladi je 14. jun 2015 ob 20:12 izjavil:

lexios je 14. jun 2015 ob 18:18 izjavil:

Vem, zakaj. Identično pa žal ne, ne v nivoju odpredavane snovi in ne v zahtevnosti kolokvijev in izpitov. Ampak point je bil drugje - Invictius je pač nabijal o študentih PEF, anekdote, ki držijo tudi za študente kakšne bolj glorificirane fakultete.

Kaj nej ti rečem, izbral si napačno fakulteto katero bi lahko primerjal z PF.

No ja, priznam, je FE vseeno daleč spredaj po težavnosti pa še čem, če bi rad delal primerjavo, ampak dejansko nisem imel takšne primerjave z PF v mislih...

Ko jh vprašam kako da so že ob treh popoldne doma, pa kje vse tiho ...

Zanimvo je to, da se dela od šole do šole "različno", kar malo povprašaj tiste kje v centru Lj pa tiste bolj na vasi, tiste z 20 let delovne dobe, pa tiste bolj zagnane z 3-mi... Poznam eno, ki je včasih že mal čez dve doma, ampak začne ob 6-ih in ni kuharica. Včasih pa šele zvečer. To, da se v šolstvu nič ne dela je mit, tko kot pravljice o 3-mesečnih počitnicah. Si pa lahk bil včasih kak dan doma tudi ob 11h, odvisno od razporeditve ur, urnika, zagretosti in izkušenj, pa z novo zakonodajo temu ni več tako...

...mit iz OP:

Tudi izobraževanje je bilo bolj vprašljive kakovosti...

Daj naredi fork v ločeno temo.

lexios je 15. jun 2015 ob 06:42 izjavil:

...mit iz OP:

Tudi izobraževanje je bilo bolj vprašljive kakovosti...

Slovenski managerji in podjetniki so odraz slovenske mentalitete in slovenskega šolstva.
Namesto Cankarja v šoli bi se raje učili ABC ekonomije in podjetništva.
Ne glede na to, če si (ali so tvoji) med Cankarjevimi nagrajenci

francek1 je 12. jun 2015 ob 23:18 izjavil:

V jugi sem VEDNO z lahkoto plačal par rund. Poskusi to danes. En od primerov...

Kaj pomeni "par rund"? Dve rundi? Za koliko ljudi?

lexios je 13. jun 2015 ob 09:20 izjavil:

In ja, predvsem zaradi menjave zavoženega gospodarskega sistema.

Daleč od tega, predvsem zaradi globalizacije, tehnološkega napredka in kapitalističnega izkoriščanja 3. sveta (cenejše surovine, cena dela, zmanjšanje proizvodnih stroškov) ter življenja na tuj račun (krediti)...

Aja, še to, SFRJ ni več, ne glede na to, kako se je dobro živelo, Slovenija pa še obstaja, seveda pa se različni ljudje v različnih sistemih različno znajdejo. Cene in plače (ipd.) je potrebo primerjat, ko so normalizirane/revalorizirane, ne nominalnih :) Sicer pa propadla SFRJ ni ravno dosti prispevala h globalizaciji, tehnološkemu napredku in legitimnemu uvozu surovin, vsekakor pa je pokazala, kaj pomeni biti kreditiran in ne biti zmožen poravnati svoje obveznosti. Zakaj v bistvu je tako super reč, kot je globalni socializem/komunizem propadel?

Sicer pa propadla SFRJ ni ravno dosti prispevala h globalizaciji, tehnološkemu napredku in legitimnemu uvozu surovin, vsekakor pa je pokazala, kaj pomeni biti kreditiran in ne biti zmožen poravnati svoje obveznosti. Zakaj v bistvu je tako super reč, kot je globalni socializem/komunizem propadel?

Kaj bo trenutna definicija kapitalizma in Slovenija še pokazala v zvezi z kreditiranjem in zmožnostjo poravnati svoje obveznosti je vsekakor dobro vprašanje in stvar debate... Will see, ay? Nikjer pa ne trdim, da je bil socializem/komunizem super reč!

Slovenski managerji in podjetniki so odraz slovenske mentalitete in slovenskega šolstva.
Namesto Cankarja v šoli bi se raje učili ABC ekonomije in podjetništva.

Kar se pa slovenskih manedgerjev in podjetnikov tiče in ozadja njihovega izobraževanja/mentalitete ter izjav kot je tale pa:

Težko je primerjati kvaliteto šolstva v Jugoslaviji in Sloveniji, saj se takrat še niso izvajale mednarodne primerjave

Lahko primerjaš kvaliteto izobraževanja za časa Slovenije, razen če si mogoče mnenja, da smo po osamosvojitvi učitelje in profesorje uvozili iz Nemčije in Amerike. Pravzaprav smo vse kar v celoti podedovali. ;)

lexios je 15. jun 2015 ob 12:54 izjavil:

Kaj bo trenutna definicija kapitalizma in Slovenija še pokazala v zvezi z kreditiranjem in zmožnostjo poravnati svoje obveznosti je vsekakor dobro vprašanje in stvar debate... Will see, ay? Nikjer pa ne trdim, da je bil socializem/komunizem super reč!

Slovenski managerji in podjetniki so odraz slovenske mentalitete in slovenskega šolstva.
Namesto Cankarja v šoli bi se raje učili ABC ekonomije in podjetništva.

Res je, nisi, ampak saj nisem ciljal direktno na tebe, čeprav si res bil (primeren) primaren prejemnik. Sicer mislim, da ni strahu za kapitalizem, očitno se bodo na (relativno) kratek rok trde vezi malo zrahljale (tudi kakšen odpis), da bodo na dolgi rok še bolj močne, toliko, da se (mi) plebs malo pomiri(mo). Evolucija, saj veš, ne revolucija. Tako bi ravnal jaz, če bi slučajno moje mnenje kaj štelo

lexios je 15. jun 2015 ob 12:54 izjavil:

Lahko primerjaš kvaliteto izobraževanja za časa Slovenije, razen če si mogoče mnenja, da smo po osamosvojitvi učitelje in profesorje uvozili iz Nemčije in Amerike. Pravzaprav smo vse kar v celoti podedovali. ;)

Mene ne zanimata papir in teorija in neka množicam všečna razlaga o lastni večvrednosti. Žal sem toliko butast in omejen, da upošetvam samo primerjave preverljivih podatkov, med drugim tudi strukturo migracij ljudi... Moram celo tako grdo reči, da če je večina zadovoljna, je to skoraj zagotovo nekakšen kontraindikator. Yep

Sploh ognjemet na koncu tega preobilja dobrote je bil specialen. Kar naenkrat se mi zdi čudno, da je večina folka iz tega preobilja, eldorada hotela ven in glasovala, kot je glasovala. Kje so imeli pamet, hodili so po zlatu, da nikoli več tako.

Ampak krivi so pa učitelji!

Pozdrav

Saj, glede tega, ali se je v Jugi živelo bolje, tisti, ki smo jo (dovolj dolgo, jaz od leta 1965) doživljali, verjetno ne vodimo neke osebne statistike. Kar se mene tiče, bom raje rekel, da mi je bilo v Jugi lepše, a samo v obdobju nekje do leta 1988, ko je bilo tudi tistim, ki nas politika (še) ni preveč zanimala, kristalno jasno, da so lepi časi že preteklost. V Jugoslavijo smo nehali verjeti skorajda vsi (in v "boljšo bodočnost" znotraj nje), kar smo 23.12.1990 na plebiscitu jasno povedali (udeležba 93,2% z 88,2% za samostojno Slovenijo).

LP

P.S. Mavrik, sem nalašč še enkrat prilimal....

P.S.S. Ne pozabite na časovno odvisnost. Druga polovica 80-tih že ni več bila pretirano lepa s kratkotrajnim ognjemetom, ki je tik pred koncem uspel Markoviću...

Jože

Slo "približevanje" zahodnemu svetu sloni v veliki meri na inerciji iz prejšnjega sistema + krediti v času gospodarskega booma.In inerciji je kot kaže pošla sapa, oz je končno limitirala proti 0.
S samimi krediti nismo naredili nič pametnega, tako da nas bo še zelo bolela glava.

https://sites.google.com/site/rokspruk/...

Počasna stopnja rasti Slovenija bo imela usodne posledice za razvojno dohitevanje razvitejših držav. Politična mentaliteta v post-tranzicijskem obdobju je namreč temeljila na umetnem ustvarjanju impresivnosti razvojnih dosežkov. Ob primerjavi doseženega življenjskega standarda z EU27 bo namreč Slovenija ob vstopu držav zahodnega Balkana namreč precej hitro dosegla povprečni nivo razvitosti. Do leta 2007 je namreč Slovenija rasla precej hitreje od dolgoročnega proizvodnega potenciala. Sama narava gospodarske rasti Slovenije do leta 2007 na žalost ni temeljila na strukturnih ukrepih, ki bi spodbudili rast produktivnosti temveč na kapitalskem poglabljanju. Ob takšni strukturi gospodarske rasti, ki je bila ob skoraj tretjinskem deležu investicij v BDP primerljivi s stopnjo rasti v rangu razvijajočih se držav, se je v Sloveniji nakopičil investicijski balon v obliki prekomernega zadolževanja. Upad gospodarske aktivnosti reda velikost 8 odstotkov v letu 2009 je posledično privedel do zniževanja vzvoda kar seveda zaradi nizke rasti industrijske proizvodnje zavira proces srednjeročnega okrevanja. Implikacije nizke stopnje rasti, ki po napovedih Evropske Komisije do leta 2013 pričakovano ne bo presegla 1,5 odstotka na letni ravni.

V prihodnjih letih je zato upravičeno pričakovati vztrajno zapiranje razvojne vrzeli med Slovenijo in hitreje rastočimi vzhodnoevropskimi državami. Če bo Slovaška do leta 2013 rasla po 3%, bo v tem času prepolovila razvojni zaostanek za Slovenijo. Tovrstna vrzel v gospodarski rasti med Slovenijo in Slovaško se ob časovni konsistentnosti lahko sprevrže v nenadno izenačevanje dohodka na prebivalca med obema državama. Gospodarsko rast Slovenije v primerjavi z Estonijo in Slovaško ne zavira zgolj pomanjkanje investicij kot to pogosto tarnajo gospodarstveniki temveč predvsem rigidno institucionalno okolje. Čeprav je imela Slovenija leta 1995 pred Slovaško še več desetletij časovne prednosti pred Slovaško, je leta 2009, Slovaška ob desetletju rapidne rasti prehitela raven produktivnosti Slovenije.

zanimiva primerjava s Singapurjem

Slovenija je še leta 1989 uživala višji dohodek na prebivalca in življenjski standard od Singapurja. Medtem ko Slovenija danes po polžje in stežka dohiteva sivo povprečje evropske razvitosti, Singapur uživa dohodek na ravni ZDA. Medtem ko je Singapur pod vodstvom pragmatičnega in karizmatičnega voditelja Lee Kwan Yew-a užival integriteto pravne države, neodvisen in učinkovit sodni sistem in nizko državno porabo - Slovenija ob osamosvojitvi ni pretrgala moralno-etične sprege z filozofijo balkanizma in ob pokroviteljstvu ustanoviteljev slovenske države sprejela ustavo, ki je namesto zasebne iniciative in trdne vladavine prava poudarjala kolektivistično videnje države kot prerazdelitvenega aparata.

lexios je 15. jun 2015 ob 14:07 izjavil:

Vprašanje, ki ga je baje postavil Solatko še velja - naštej eno samo podjetje s 1000 zaposlenimi v kapitalistični Sloveniji, ki je nastalo po osamosvojitvi, bo šlo?

Ta podatek ne pomeni ničesar, to je samo neka demagogija. Jasno je, da se vsaka firma, ki ji zalaufa, prej ali slej odseli iz Slovenije, verjetno boš znal razložiti, zakaj.

lexios je 15. jun 2015 ob 14:07 izjavil:

Ali boste še kr trdili, da se danes po zaslugi "menjave sistema leta 1991" živi bistveno bolje (tehnološki napredek in posledice globalizacije izvzeti)?

Seveda se danes živi bolje, Jugoslavija je razpadla, Slovenija ni.

bleem je 15. jun 2015 ob 14:27 izjavil:

Ni pa mi jasen razpad republike, je to državljanska vojna, bankrot, ... ?

Primorci se iz užaljenosti odcepijo, ker je jasno, da ga serjejo žabarji. Užaljenost je torej razlog za razpad republike.

ohnowhy je 15. jun 2015 ob 14:21 izjavil:

lexios je 15. jun 2015 ob 14:07 izjavil:

Vprašanje, ki ga je baje postavil Solatko še velja - naštej eno samo podjetje s 1000 zaposlenimi v kapitalistični Sloveniji, ki je nastalo po osamosvojitvi, bo šlo?

Ta podatek ne pomeni ničesar, to je samo neka demagogija. Jasno je, da se vsaka firma, ki ji zalaufa, prej ali slej odseli iz Slovenije, verjetno boš znal razložiti, zakaj.

lexios je 15. jun 2015 ob 14:07 izjavil:

Ali boste še kr trdili, da se danes po zaslugi "menjave sistema leta 1991" živi bistveno bolje (tehnološki napredek in posledice globalizacije izvzeti)?

Seveda se danes živi bolje, Jugoslavija je razpadla, Slovenija ni.

Matr, maš trdo bučo!

Slovenija še ni! Ampak to ni argument... Ali ste za deal in se bomo končno strinjali, da od 2. sv. vojne dalje pa vse do danes nismo ustvarili nič bistveno novega kar se gospodarskega razvoja tiče, razen kreditov?

Ne? Torej se ne strinjaš s tem:

Slo "približevanje" zahodnemu svetu sloni v veliki meri na inerciji iz prejšnjega sistema + krediti v času gospodarskega booma.In inerciji je kot kaže pošla sapa, oz je končno limitirala proti 0.

Govora je o inerciji, ki se je začela že pred Jugo in firmah ala TAM, KRKA, LITOSTROJ, GORENJE, PALOMA, MIP, DELAMARIS, MILNOTEST, KOLINSKA... Firmah, ki smo jih dokončno uspešno pokopali v zadnjih 30-ih letih "kapitalistične" oblasti...

Večina firm, ki je propadla, je propadla zato, ker so bile preprosto preslabe. V Jugi je marsikatera živela na račun zaprtega trga in/ali poceni surovin, nekatere so živele še na račun klirinških trgov in povezav z neuvrščenimi. Ali pa je preprosto država pokrivala minus, za vzdrževanje socialnega miru. Ko so se vse te firme znašle na prostem kapitalističnem trgu, se je pa začela dolga agonija. Ene so propadle po letu, dveh, ene pa pač po 20 letih. Nekaj jih je pa propadlo zaradi pohlepnega zadolževanja. Za dobro firmo ni dovolj, da zna delati tržno zanimive izdelke, mora biti tudi poslovno sposobna.

lexios je 15. jun 2015 ob 15:02 izjavil:

Napoveduješ, da bo Slovenija razpadla?

Bankrotirala s precejšnjo verjetnostjo... Kaj bo s Slovenijo čez 30 let pa najbrž tudi ti ne upaš napovedati ali pač? Standard Bolgarije ali gospodarski razcvet in nova Švica mogoče?

Seveda si ne upam napovedati, bo pa verjetno bankrotirala, ja. ZL že dobiva zalet na Delovih anketah, morda ji na volitvah celo uspe preprilati razne SeMuNeSanja, Lexiose, solatkote ipd., potem pa je itak jasno, kako bo in da bo to zelo hitro.

lexios je 15. jun 2015 ob 15:11 izjavil:

Mene prosim črtaj s spiska... Jst sm bolj za Janšo! hehe, jk

No, jih bo pa 100 vskočilo namesto tebe, no worries.

Procentualno imamo nižji dolg od evrskega poprečja, vidva pa sanjata o bankrotu Sicer ZD naj vaju ne skrbi, glede na to da se je Siriza kar odmaknila od predvolilnih obljub in dramatičnih potez.

lexios je 15. jun 2015 ob 14:07 izjavil:

Vprašanje, ki ga je baje postavil Solatko še velja - naštej eno samo podjetje s 1000 zaposlenimi v kapitalistični Sloveniji, ki je nastalo po osamosvojitvi, bo šlo? Ali ste za deal in se bomo končno strinjali, da od 2. sv. vojne dalje pa vse do danes nismo ustvarili nič bistveno novega kar se gospodarskega razvoja tiče, razen kreditov? Vmes malo nacionalizirali, pa spet privatizirali in dokapitalizirali! Ali boste še kr trdili, da se danes po zaslugi "menjave sistema leta 1991" živi bistveno bolje, hkrati pa pozabili na 100 letno dediščino, ki smo jo uspeli uničiti v zadnjih 50-ih oz. predvsem 30-ih letih (tehnološki napredek in posledice globalizacije izvzeti)?

Naslov teme ni "V Sloveniji se živi bolje" in tega nihče ne dokazuje z lažnimi podatki, torej v tej temi ni potrebno dokazovati, da se danes živi bolje. Naslov teme je "V Jugoslaviji se je živelo bolje", kar nekateri vztrajno ponavljajo tudi v tej debati, za podkrepitev teh izjav pa ponudijo ali osebne selektivne spomine in to posplošijo na vse, ali pa zavajujoče podatke (ki se jih lahko izpodbija samo s statistiko) kot so "vsak je dobil službo", "imeli smo uspešna podjetja", "veliko smo izvažali" itd., ki so izpodbijana tule. Torej, dokazno breme je na tistih, ki trdijo, da se je v Jugoslaviji živelo bolje, na njih leži breme dokazovanja, zakaj je bilo v Jugoslaviji boljše kot danes. Seveda se lahko za dokazovanje teh izjav uporabi tudi statistika in primerjave z današnjo Slovenijo, vendar jih je potrebno primerjati z relevantnimi in resničnimi podatki Jugoslavije (oziroma Slovenije v Jugoslaviji), ne pa z nadaljnim širjenjem mitov. Ti pa že ves čas tepeš slamnatega moža in zahtevaš, da ljudje dokazujejo, kako se danes živi bolje, čeprav je debata ravno obratna.

Kar se pa tiče solatkove zahteve, tukaj smo že zdavnaj odgovorili na njegov izziv. V obdobju SFRJ je nova oblast preprosto nacionalizirala vsa (do takrat) uspešna podjetja in nekatere preimenovala, nato pa se hvalila, kako jih je v bistvu sama ustvarila. Poleg tega pa ta podjetja niti približno niso bila tako uspešna, to je samo eden izmed mitov. Okapi je to zelo dobro razložil, zato ga tukaj citiram še enkrat:

Večina firm, ki je propadla, je propadla zato, ker so bile preprosto preslabe. V Jugi je marsikatera živela na račun zaprtega trga in/ali poceni surovin, nekatere so živele še na račun klirinških trgov in povezav z neuvrščenimi. Ali pa je preprosto država pokrivala minus, za vzdrževanje socialnega miru. Ko so se vse te firme znašle na prostem kapitalističnem trgu, se je pa začela dolga agonija. Ene so propadle po letu, dveh, ene pa pač po 20 letih. Nekaj jih je pa propadlo zaradi pohlepnega zadolževanja. Za dobro firmo ni dovolj, da zna delati tržno zanimive izdelke, mora biti tudi poslovno sposobna.

Tukaj je pa še podkrepitev, ki dokazuje, kakšen nesmisel je govorjenje o uspešnih podjetjih za časa SFRJ, če je le ta konstantno imela zunanjetrgovinski primanjkljaj:

Mit številka 6: Jugoslavija je imela močno industrijo in je veliko izvažala in Mit številka 7: Jugoslavija je bila tehnološko napredna država

The trade balance is a macroeconomic indicator of the relative size of imports and exports of a country. If the trade balance is close to zero, this means that the imports and exports are approximately equal. If the trade balance is positive, the country exports more than it imports, and we say that there is a trade surplus, and if the balance is negative, the imports are higher than exports and the country runs a trade deficit.

When the economy of a country is in a trade surplus, foreign currency (which the importers use to buy those exports) accumulates in the exporting country. On the other hand, there is an outflow of foreign currency (used to pay for the imports) from a country whose economy is in a trade deficit. Countries that have consistently negative trade balances must borrow from foreign lenders to compensate for the lack of foreign currency. It is not hard to see why this situation is unsustainable in the long run, that is, it is sustainable only as long as foreign creditors want to lend money to the debtor country.

If we take a look at the overall Yugoslav trade deficit during the 1970s, we find that it was growing rapidly between 1970 and 1980. Moreover, the deficit was growing even faster than the Yugoslav foreign debt. A part of this difference was covered by remittances of Yugoslav emigrants. For example, the total remittances of emigrants were $1.3 billion in 1971, while they amounted to $2.1 billion 1972. However, even the inflow of foreign currency through foreign loans and remittances of emigrants was not enough to cover all the trade deficit and prevent the outflow of foreign currency from Yugoslavia.

Measured as a percentage of the GDP, the total trade deficit of Yugoslavia between 1970 and 1980 increased from just below 10% to around 50% of GDP. The figure of 50% is not necessarily worrying in itself, but the the growing trade deficit in relation to GDP with no signs of slowing down indicates a worrying trend. This is another indication that the structure of the Yugoslav economy was such that the stability of the whole economy depended on the inflow of foreign funds for which there was no coverage in the domestic production.

The structure of the Yugoslav trade deficit was such that the imports were mainly oil and raw materials. This structure of production does not promise an increase in productivity in the future, which would cover the past trade deficit and that could be used to pay off debts. Moreover, although the total volume of production at the level of the Yugoslav economy grew because more resources were used, the productivity per unit of invested resources was decreasing in most industries during the sixties and seventies. With such reduced productivity, the chances of a successful repayment of the foreign debt in the future were nil.

The structure of production in which money for buying raw materials and fuel is borrowed ceases to be viable when the source of credit dries up, and, in the case of Yugoslavia, this happened in the early 1980s. The Yugoslav economy was then left without external "fuel" and, over the next decade, which was marked by postponing the repayment of foreign debts, this became painfully evident. Not only that the Yugoslav economy didn't have the capacity to repay existing debts, but its capacity to function in an undiminished size was dependent on new borrowing. There was a sharp stop in the growth of the Yugoslav GDP in 1980, and its decline began around 1986.

solatko je 15. jun 2015 ob 15:52 izjavil:

Seveda JJ je naša rešitev, še nekaj tajkunov (Krka, Gorenje, Triglav,......) potem smo pa v novem Stalinizmu. Navijate za najhujšega komunista 21. stoletja. Bravo!

Dokler je kandidiral, sem volil Zmagota, kateri je edini skoz lagal in se tako tudi obnašal, niti enkrat me ni razočaral.

Mi lahko prosim pokažeš, kdo v tej temi navija za JJa?

Torej, dokazno breme je na tistih, ki trdijo, da se je v Jugoslaviji živelo bolje, na njih leži breme dokazovanja, zakaj je bilo v Jugoslaviji boljše kot danes. Seveda se lahko za dokazovanje teh izjav uporabi tudi statistika in primerjave z današnjo Slovenijo, vendar jih je potrebno primerjati z relevantnimi in resničnimi podatki Jugoslavije (oziroma Slovenije v Jugoslaviji), ne pa z nadaljnim širjenjem mitov. Ti pa že ves čas tepeš slamnatega moža in zahtevaš, da ljudje dokazujejo, kako se danes živi bolje, čeprav je debata ravno obratna.

Ko ti kdorkoli postreže "relevantne in resnične podatke (lahko tud kar iz OP)" Slovenije v Jugoslaviji in Slovenije leta 2015, s statistiko ali kako drugače, privlečeš na dan tole mantro in že ves čas vztrajno ponavljaš svojo agendo... Kar se tiče solatkovega vprašanja in mojih zadnjih komentarjev si očitno tudi funkcionalno nepismen...

Procentualno imamo nižji dolg od evrskega poprečja, vidva pa sanjata o bankrotu

Problematičen je trend rasti. Sicer pa kdo je reku, da EU ne bo... ?

Vprašanje je, do kake mere je to zadolževanje, fehtanje in tiskanje keša še mogoče oz. vzdržno. Grčija dolg odplačuje z novim dolgom, vbistvu ga bomo oz. ga že plačujemo vsi prebivalci EU... Za Slovenijo višina dolga še ni kritična, je pa zaskrbljujoč trend rasti in "protikrizni ukrepi"...

Midva sva zaključila debato pri temle umotvoru:

Naslov teme ni "V Sloveniji se živi bolje" in tega nihče ne dokazuje z lažnimi podatki, torej v tej temi ni potrebno dokazovati, da se danes živi bolje. Naslov teme je "V Jugoslaviji se je živelo bolje"...

Naslov teme oz. miti torej glede na zgornji umotvor govorijo o življenju v Jugoslaviji in življenju v EU? In ne gre za primerjave s Slovenijo in mite, ki krožijo na območju bivših republik (torej za nas relevantne Slovenije)! Res briljantno si si tole zamislil...

http://gale.cengage.co.uk/financial-tim...

Tukaj dobiš statistične podatke od leta 1888-2010.

Bi prosil linke, na katerih področjih SLO lovi razviti del EU. Se mi zdi, da večina razpravljalcev ne živi tukaj.
Je pa res, da najmanj razvite članice dohitevamo na področju družin pod pragom revščine - iz leta v leto hitreje.
Počasi se bodo pričeli nemiri pred smetnjaki, kdo je prišel prej brskat.

Tukaj imaš podatke o razvoju Slovenije pred, med in po Jugoslaviji

Upam, da je tudi jasno kaj graf, ki povzema te podatke prikazuje?


Tukaj še enkrat, do 2014


In tule malo drugače


Od l. 1995 dalje



Od kje rast od l. 2009 dalje ti je jasno?

Še za tiste, ki menijo, da zadolževane ni problematično:


Vir: SURS


Vseskup precej bolj spominja na stagnacijo od l. 1991 dalje oz. rahlo nazadovanje od 1980, kot kakšno rast, pa še ta gre predvsem na račun zadolževanja in povečanih prihkov od turizma in davkov po vstopu v EU. ;)