» »

Odprta koda v javni upravi, tri leta kasneje

Odprta koda v javni upravi, tri leta kasneje

Minister dr. Jernej Pikalo na lanski zaključni prireditvi projekta Simbioza, izvajalca Zavod Ypsilon, kjer starejše občane učijo rabe Microsoftove programske opreme. Zavod je od javnih inštitucij prejel že za 211 tisoč EUR sredstev.

vir: MIZS

Lepo bi bilo, da bi vsaj na eni od teh točk tekla programska oprema, za katero bi vedeli, kaj dela.

vir: Spiegel Online
Spiegel Online - Če se še spomnite: februarja 2011 je ljubljanska raziskovalna hiša IPMIT po naročilu takratnega Ministrstva za javno upravo (MJU) izdelala študijo o uvajanju odprtokodne programske opreme v javno upravo. Rezultati, temelječi na nekaterih pozitivnih izkušnjah doma in iz tujine, so bili zelo vzpodbudni. Ministrstvo je takrat celo napovedalo, da bi bilo mogoče do leta 2015 odprtokodne rešitve namestiti kar pri 90% javnih uporabnikih. Zagotovo ne na vse računalnike, a tudi to bi bil dober začetek. Pa tudi prijeten obrat glede na dotedanje razmišljanje, ki je odprtokodnim rešitvam očitalo vse mogoče. Od tega, da so "preveč odprte", do tega, da celostno in dolgoročno gledano stanejo več.

Trenutek objave študije je bil posebej zanimiv, ker se je tisto jesen obnavljalo triletno krovno pogodbo države z Microsoftom. Na koncu je bila sicer spet podpisana, celo z nekaj malega popusta. Do letos, ko bo pogodbo potrebno še enkrat podaljšati, smo na študijo bolj kot ne že povsem pozabili.

Posledice so vidne. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) je tako lani decembra mirno objavilo javni razpis za zakup licenc za programsko opremo za potrebe vzgojno izobraževalnih zavodov, univerz, NUK in CTK. Razpis ni tehnološko nevtralen, ker zahteva dobavo 20 tisoč licenc Windows 8.1 Pro, Office 8.1 Pro in Office 365 za učitelje ter 240 tisoč Office 365 licenc za učečo se mularijo (strani 2-3). Ponudnik mora tudi izkazati status "Large Account Reseller - LAR" za Microsoft programsko opremo (stran 10), da je predlani že uspešno prodal že toliko in toliko Microsoft robe (stran 11) ter da ima zaposlenih toliko in toliko MS certificiranih strokovnjakov (stran 12). Da bi kdo iz odprtokodne srenje izpolnil te pogoje, najbrž ni pravih možnosti. Posledično se že porajajo dvomi, ali je objavljeni razpis skladen s slovensko zakonodajo s področja javnega naročanja. Ministrstvo odgovarja, da Microsoftova programska oprema že "teče na več 10.000 računalnikih", zato je "iz organizacijskih, tehničnih in finančnih razlogov v tem trenutku ni mogoče, ne da bi ogrozili nemoteno uporabo informacijskih sistemov, umakniti iz uporabe". Izpostavljajo tudi, da so pred leti poskušali z dual boot namestitvami (Windows + Pingo/OpenOffice.org), vendar to ni bilo deležno ravno ugodnega sprejema. Še vedno pa na nove okenske namestitve inštalirajo nekatere odprtokodne programske pakete (npr. Firefox, LibreOffice, Inkscape, 7-Zip), oz. se jih izdatno poslužujejo na strežniški strani (Linux na strežnikih, Moodle za e-učenje). Ocenjujejo, da takšno stanje "opravičuje omembo blagovne znamke" v razpisu.

Morda bi z malo več vztrajnosti, kot so je denimo premogli v našem sodnem sistemu, uspeli še kaj več. Ne gre pozabiti, da zaprta koda poleg višjih stroškov (bodimo resni; vzdrževanje in podporo rabijo tudi Okna) nosi tudi nekatera varnostna tveganja. Ker naročnik nima dostopa do kode, je ne more varnostno pregledati. Argument, da je zaprta koda bolj varna, ker zlikovci nimajo dostopa do nje in zato težje najdejo luknje, je glede na dolgoletno baražo vsakovrstnih virusov, trojancev, brskalniških lukenj in vdorov v zaprte informacijske sisteme bolj kot ne brez vrednosti. Odprto programje ima (je imelo) svoje luknje, a se te vsaj dosledno krpa, medtem ko pri zaprtem nikoli ne veš in pravzaprav niti ne moreš in ne smeš (!) vedeti.

Hkrati lanska razkritja Edwarda Snowdena jasno kažejo, da je bil Microsoft prvi s seznama velikih IT podjetij, ki se je prostovoljno vključil v NSA-jin survaillance dragnet po imenu PRIZMA. Kako? Preuredili so hrbtenico omrežja Skype, tako da zdaj v rokah držijo vse šifrirne ključe, ter za NSA uredili dostop do Outlook.com mailov in klepeta, še preden je bil ta naslednik MSN Messengerja sploh na voljo končnim uporabnikom. Vse to na prostovoljni osnovi, saj jih področna zakonodaja (CALEA) k temu ne zavezuje, CISPA pa kljub obetavnemu štartu še ni bila sprejeta. Podobna bolj ali manj skrita zadnja vrata (backdoori) se nahajajo v praktično vsej mrežni odpremi, od profesionalne do tiste za domačega uporabnika, sta pred kratkim na podlagi Snowdnovih razkritij pisala Applebaum in nemški časnik Der Spiegel. Težko je razumeti, da lahko ta podjetja še dobivajo zeleno luč vladnih varnostnih strokovnjakov. Operacijski sistem morda še, spletna pisarna, ki gostuje na strežnikih v tujini, pa res ne bi smela kaj delati na računalnikih širše javne uprave.

Uporaba Office 365 je pogojena tudi s stalno povezavo do interneta in (brez heca) s stalno dosegljivostjo Microsoftovih strežnikov. Na eni od nedavnih poslovnih konferenc je bilo slišati, da se produktu popularno pravi "Office 360", ker tistih nekaj dni na leto pač ne deluje.

Skratka, država se je, kljub temu, da imamo študijo, ki izkazuje viabilnost odprtokodnih alternativ, da imamo bogato in izkušeno domačo odprtokodno srenjo in da je letošnji IT proračun bolj kot ne prepolovljen (sploh v delu za investicije), spet odločila denar izročiti najbolj razširjenemu proizvajalcu. Zdi se kar malo žalostno, čeprav glede na vse ostale neučinkovitosti, ki se dogajajo v tej državi, bržkone niti ni.

Italijani medtem menijo, da je treba o odprtokodnih alternativah vsaj razmisliti.

219 komentarjev

«
1
2 3
...
5

smash ::

logično, saj bi bila uvedba odprtokodnih rešitev veliko večji strošek

lmorgh ::

to da Office 365 nujno potrebuje net je bullshit.

joebanana ::

Čudno jaz uporabljam Libre Office ravno zato, ker z njimi ni stroškov.

Jupito ::

Varnost pred nadzorom? Resno? Kako pa se bodo potlej špionirali med seboj? Kadrovski tsunamiji niso več moderni, od političnih nasprotnikov nastavljeni kadri sedijo povsod, pa še ablast se lahko najkasneje po 4 letih zamenja, zato je treba narediti in za seboj pustiti čim več lukenj (odprtokodni, zaprtokodni, nima veze). Še kakšne omejitve pri uporabi pacaj trojanca bo potrebno krepko oklestiti, porkamadona! Vsak vsakogar, to je najboljša zaščita, ker to delajo itak vsi! (mutually assured butt sniffing)
I used to be with it, but then they changed what it was.
Now what I'm with isn't it and what's it seems weird
and scary to me. It'll happen to you!

erunno ::

Po pravici je ta razpis spet narejen tako da preferira enega samega ponudnika (kdor koli že to je), kakor je pri nas v javni upravi običajno (poleg, direktnih podkupnin, kjer se ne izbere najboljšega ponudnika, ali pa se kar pozabi na izvedbo razpisa), in nima mič zveze odprto ali zaprto kodo.

Arctander ::

Nekaj postavk v razpisu me navdaja s slutnjo, da utegne obstajati interes, da bi posel dobilo isto podjetje kot pred tremi leti.

black ice ::

Arctander je izjavil:

Nekaj postavk v razpisu me navdaja s slutnjo, da utegne obstajati interes, da bi posel dobilo isto podjetje kot pred tremi leti.

Na zapadu ništa novo.

Arctander ::

Brskanje po Supervizorju in Ajpesu pokaže tudi zanimive (nekdanje) lastniško-poslovne povezave tega podjetja oz. enega od njegovih solastnikov. Izgleda, da pač radi Delajo Za Sebe in pristopajo k pisanju dnevnikov. Tam, kjer so se že pisale razne zgodbe v povezavi s "strici iz ozadja". 8-)

tralala2 ::

/.../ je ne more varnostno pregledati. Argument, da je zaprta koda bolj varna, ker zlikovci nimajo dostopa do nje in zato težje najdejo luknje, je glede na dolgoletno baražo vsakovrstnih virusov, trojancev, brskalniških lukenj in vdorov v zaprte informacijske sisteme bolj kot ne brez vrednosti. Odprto programje ima (je imelo) svoje luknje, a se te vsaj dosledno krpa, medtem ko pri zaprtem nikoli ne veš; pravzaprav niti ne moreš in ne smeš (!) vedeti. /.../


Tudi argument, da je odprta koda bolj varna ker jo lahko pregledas, pa je ne ker bi to vzelo gore denarja in casa je iz trte zvit. Razen tega se tu uposteva samo ena plat medalje. Uporabnik lahko pregleda kodo in to ga stane denar. Kaj pa druga? Zlikovec tudi lahko pregleda kodo in ko najde luknjo mu to SLUŽI denar.

Lahko bi s temi odprtokodnimi opaskami nehali metati vsem pesek v oči. Kodo lahko pregledaš, pa je ne, binary tudi lahko pregledas pa ga ne (in ne enega ne drugega ne more početi tipičen sistemski administrator).

jype ::

chironex> Kodo lahko pregledaš, pa je ne, binary tudi lahko pregledas pa ga ne

Med obema možnostma je več magnitud razlike v težavnosti in časovni zahtevnosti, zato je skrb za odprtokodne rešitve nekaj magnitud cenejša.

neboben ::

Posledice so vidne. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) je tako lani decembra mirno objavilo javni razpis za zakup licenc za programsko opremo za potrebe vzgojno izobraževalnih zavodov, univerz, NUK in CTK.

Najbolj mi je žal vzgojno izobraževalnih zavodov. Predvsem ti bi morali imeti na voljo tudi prosto odprtokodno programsko opremo. Lahko bi nam že v šoli pokazali, da je možno namestiti Linux distribucijo in da je njena uporaba tako preprosta kot uporaba Windowsov. Gre za poneumljanje množic, s tem ko se preferira samo ena možnost, pa se odvzame še zadnja rešilna bilka. Otroci, katerim se privzgoji le te navade (uporaba Windowsov) je kasneje težko dopovedati, da obstaja zelo dobra alternativa. Želim si, da bi ta razpis nekdo s pravno podlago izničil oz. spremenil. Škoda.

Gregor P ::

... v šolah bi morali učiti na vseh mogočih platformah + vsak letnik bi moral enkrat izdelati (ali vsaj predelati) svoje ...
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).

technolog ::

Čak kako 240 tisoč + 20 tisoč licenc za šole?

Pa saj ne dajo vsakemu učencu svoje! Ponavad je cela računalniška učilnica (30 računalnikov max) za celo šolo. Saj nimamo 10.000 šol.

Pa tud vsakmu učitlu je ni treba dat. Naj uporablja svojo ali pa si zrihta odprte alternative.

Zgodovina sprememb…

smash ::

joebanana je izjavil:

Čudno jaz uporabljam Libre Office ravno zato, ker z njimi ni stroškov.


Če bi joebanana bil kak uporabnik ms office-a a javni upravi, bi že v začetku bil nastrojen proti kakršnimkoli spremembah in bi bila sprememba že na začetku obsojena na prepad. Torej bi šlo veliko ur v prepričevanje tebe, da zamenjaš paket. Ko bi te končno prepričali v spremembo, bi moral iti na delavnice, kjer bi te zadevo naučili. Ker bi seveda nekaj ur izpustil, bi ob spremembi imel težave, tako da bi rabil še dodatno pomoč v sili. Sami stroški, če mene vprašaš.

Ob vsem tem procesu bi ti veselo jamral in miniral spremembe. Ker bi bilo takih joebanana uporabnikov veliko, bi to povzročilo pravi upor in bi zamajalo temelje tudi tistim, ki so bili prvotno nad spremembo navdušeni. Mogoče bi zadevo celo ustavili in začeli vračati nazaj, kar bi povzročilo še večje stroške in celo zbrko.

Koncev zgodbe je veliko, verjetno se zato nihče niti ne upa niti začeti kaj spreminjati.

tralala2 ::

neboben je izjavil:

Otroci, katerim se privzgoji le te navade (uporaba Windowsov) je kasneje težko dopovedati, da obstaja zelo dobra alternativa.


Apple? Ker linux, ce si ciljal v to smer ni alternativa, sploh pa ne zelo dobra. Bi bilo pa poneumljanje namestitev operacijskega sistema kjer lahko posilja emaile in surfa, ostalo pa ni več primerno za navadnega uporabnika.

black ice ::

Kaj ni primerno za navadnega uporabnika? Podaj primere, prosim.

smash ::

black ice je izjavil:

Kaj ni primerno za navadnega uporabnika? Podaj primere, prosim.


ja recimo moj fotr nebi znal nikoli nastavit extended desktopa na tv v linuxu..v win samo klikne win-P

tralala2 ::

jype je izjavil:

chironex> Kodo lahko pregledaš, pa je ne, binary tudi lahko pregledas pa ga ne

Med obema možnostma je več magnitud razlike v težavnosti in časovni zahtevnosti, zato je skrb za odprtokodne rešitve nekaj magnitud cenejša.


Kompleksnost je nepomembna ce je tudi manj kompleksna rešitev (tu bi se dalo govorit, jaz bi šel raje gledat binary od sistemskih klicov nazaj kot pa da se moram zajebavati kje mi je kdo podtaknil kaksno packarijo v kodo (se da biti pa fejst kreativen) veliko predraga, da bi se jo šel. Obe opciji nista realno izvedljivi (so za pregled kode truecrypta ze nabrali denar? Pa niti ni velik projekt in nima veze z networkom, kjer se zacne se dodatni zur.)

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: tralala2 ()

hojnikb ::

tralala2 je izjavil:

jype je izjavil:

chironex> Kodo lahko pregledaš, pa je ne, binary tudi lahko pregledas pa ga ne

Med obema možnostma je več magnitud razlike v težavnosti in časovni zahtevnosti, zato je skrb za odprtokodne rešitve nekaj magnitud cenejša.


Kompleksnost je nepomembna ce je tudi manj kompleksna rešitev (tu bi se dalo govorit, jaz bi šel raje gledat binary od sistemskih klicov nazaj kot pa da se moram zajebavati kje mi je kdo podtaknil kaksno packarijo v kodo (se da biti pa fejst kreativen).

zato pa maš sisteme kot so git, kjer lahko takoj vidiš kje in kdaj je bla koda spremenjena.
#brezpodpisa

tralala2 ::

hojnikb je izjavil:

zato pa maš sisteme kot so git, kjer lahko takoj vidiš kje in kdaj je bla koda spremenjena.

Ne veš kaj govoriš.

technolog ::

Če pečica stane 500€, stane kuhinja s pečico vred več kot 500€. Ker lahko vzameš samo pečico in ostalo kuhinjo podariš.

Če stane analiza izvorne kode X, stane analiza skompajlane kode več kot X. Ker lahko izvorno kodo skompajlaš.

opeter ::

joebanana je izjavil:

Čudno jaz uporabljam Libre Office ravno zato, ker z njimi ni stroškov.


Jaz tudi in odlično deluje. Če pa ne, pa imam še SoftMakerjev FreeOffice.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j

tralala2 ::

technolog je izjavil:

Če pečica stane 500€, stane kuhinja s pečico vred več kot 500€. Ker lahko vzameš samo pečico in ostalo kuhinjo podariš.

Če stane analiza izvorne kode X, stane analiza skompajlane kode več kot X. Ker lahko izvorno kodo skompajlaš.


Ampak ce stane analiza izvorne kode X PREVEČ, pa je za povrh še ongoing task za vsako verzijo, pa postavitev celega build sistema pa deployanja podatkov pa je zraven treba še z OSom narediti enako, pa potem še vse knjižnice, ki so danes nasrane vsepovsod, saj je lazanja code postala zelo popularna, pa še ves firmware na hardwaru preverit itd. je razlika v ceni nepomemben detajl. Tega ne boš šel delat, sploh pa ne za nekaj tako nepomembnega kot je javna uprava, kjer dobiš za 1000€ pod pultom kakršnokoli informacijo. Teoretično se lepo sliši je pa neizvedljivo, je bolj preprosto vzeti eno ali drugo pa celo stavbo izolirat stran od okolice in skopati jarek s krokodili. Sicer pa: http://underhanded.xcott.com/

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: tralala2 ()

jype ::

chironex> Ampak ce stane analiza izvorne kode X PREVEČ, pa je za povrh še ongoing task za vsako verzijo, pa postavitev celega build sistema pa deployanja podatkov pa je zraven treba še z OSom narediti enako, pa potem še vse knjižnice, ki so danes nasrane vsepovsod, saj je lazanja code postala zelo popularna, pa še ves firmware na hardwaru preverit itd. je razlika v ceni nepomemben detajl. Tega ne boš šel delat, sploh pa ne za nekaj tako nepomembnega kot je javna uprava, kjer dobiš za 1000€ pod pultom kakršnokoli informacijo. Teoretično se lepo sliši je pa neizvedljivo, je bolj preprosto vzeti eno ali drugo pa celo stavbo izolirat stran od okolice in skopati jarek s krokodili.

Skratka, ker je drago poskrbeti za varnost, je dobro, da uporabljamo rešitev, kjer je v praksi nemogoče poskrbeti za varnost?

uio ::

lmorgh je izjavil:

to da Office 365 nujno potrebuje net je bullshit.

Pri nas tega sploh ne more bit naložno, ker za medicinske stvari računalniki ne smejo bit povezani z internetom. Tako ne vem kako bodo to delal v naši stroki. Btw mnogi programi še vedno delujejo na xp jih. Polom. Aja pa info sistem se ne sme posodobit na najnovejši ie ampak more ostat na ie 7 ker drugač ne dela...

jype ::

chironex> Kompleksnost je nepomembna

Torej lahko uporabimo Linux.

smash> ja recimo moj fotr nebi znal nikoli nastavit extended desktopa na tv v linuxu..v win samo klikne win-P

Ker si mu ti namestil gonilnike, ki to omogočajo, ker jih sam ne zna.

Če mu jaz namestim Linux, bo tudi lahko pritisnil Win-P in dobil namizje na TV.

neboben ::

Chironex
Apple? Ker linux, ce si ciljal v to smer ni alternativa, sploh pa ne zelo dobra. Bi bilo pa poneumljanje namestitev operacijskega sistema kjer lahko posilja emaile in surfa, ostalo pa ni več primerno za navadnega uporabnika.

Ne se ne strijam. Moja mama (63 let) je Linux uporabnica, vsak se lahko nauči. Linux je zelo dobra alternativa. Uporaba je na isti stopnji težavnosti kot Windows. Namestiti paket s packet manegarjem pa res ne ni težko. Kar smo se naučili v šoli, tisto potem znamo in zagovarjamo. Če bi te rabe Linux-a in namiznih okolij naučili že v šoli (tko kot recimo učimo rabo Windowsov) bi imel tudi ti drugačno menenje danes. Kar je pa advanced pa navaden uprabnik tako ali tako ne potrebuje ne na windowsih ne na Linuxu.

uio ::

smash je izjavil:

black ice je izjavil:

Kaj ni primerno za navadnega uporabnika? Podaj primere, prosim.


ja recimo moj fotr nebi znal nikoli nastavit extended desktopa na tv v linuxu..v win samo klikne win-P


Kako pa ve da mora stisnt win-P??? A so go v službi naučil, ali je tko pametn da se je rodil z win-p vgrajenim.
Vse se nauči, če se je win.p nauču se bo tut kaj drugega če bo uporablu.

technolog ::

Žal je stvar taka, da je linux desktop dozorel do te mere, da ga lahko uporablja kdorkoli, šele cirka 3-4 leta nazaj (povod je Ubuntu). Za tako mlad sistem je pa nemogoče pričakovat, da ga bo folk poznal.

jype ::

technolog> Žal je stvar taka, da je linux desktop dozorel do te mere, da ga lahko uporablja kdorkoli, šele cirka 3-4 leta nazaj (povod je Ubuntu). Za tako mlad sistem je pa nemogoče pričakovat, da ga bo folk poznal.

V resnici je Linux namizje v profesionalni rabi že več kot 15 let.

trnvpeti ::

opeter je izjavil:

joebanana je izjavil:

Čudno jaz uporabljam Libre Office ravno zato, ker z njimi ni stroškov.


Jaz tudi in odlično deluje. Če pa ne, pa imam še SoftMakerjev FreeOffice.

in hkrati bi morala biti zahteva, da in libre in ms in xxx znajo isto delati z enim formatom

tralala2 ::

jype je izjavil:

chironex> Kompleksnost je nepomembna

Torej lahko uporabimo Linux.


Ne moremo, pri (ej jype, če še ne veš se reče GNU / Linux (tribute to some idiot)) linuxu je problem neizpiljenost, n krat manj softwarja kot za windowse pa še ta sumljive kvalitete. Če je to alternativa, potem predlagam raje OS/2 ali Windows 3.1, so na istem nivoju.

jype je izjavil:

Če mu jaz namestim Linux, bo tudi lahko pritisnil Win-P in dobil namizje na TV.

Odvisno od kartice :P Predlagam tekmovanje, naj on napiše na forum kako se to naredi, pa še ti zraven. Če te to še ne bo prepričalo, ponudim svojega fotra v test (čisto navaden uporabnik), bomo videli katero izmed obeh rešitev bo znal izvesti pa še štopal ga bom koliko časa je rabil :D :D :D

technolog je izjavil:

Žal je stvar taka, da je linux desktop dozorel do te mere, da ga lahko uporablja kdorkoli, šele cirka 3-4 leta nazaj (povod je Ubuntu). Za tako mlad sistem je pa nemogoče pričakovat, da ga bo folk poznal.


Ni ni, še vedno je zmeda, dodaja se software vanj hitreje kot se da risat dialoge in zadeve se ne da popreprostit, ker je konfiguracija za vsak del sistema drugacna.

Sicer pa ni res, da šele 3-4 leta nazaj, že pred več kot desetletjem ste trdili, da je pa to zdaj idealna izbira za navadnega userja. Se ne spomnis vec ali si premlad?

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: tralala2 ()

Looooooka ::

Eno resno vprasanje.
Ker dejansko vsako leto tok morite s to temo, da mi greste ze posteno na nekaj.
A lahko nastejete spisek SLOVENSKIH firm in STEVILO njihovih strokovnjakov(certificiranih...tud za linux mas certificiranje) za linux?
Vedno se samo jamra o ceni niste pa NITI enkrat nasteli kje bi pri nas nasli strokovnjake, ki bi bili pripravljeni dat roko v ogenj(podpisali pogodbo), da bo zadeva delala. Pa ne v roku 5ih let(ker sorry...mi nismo Nemcija in nimamo ne taksnega stevila racunalnikov kaj sele denarja).

tralala2 ::

Looooooka je izjavil:

Eno resno vprasanje.
Ker dejansko vsako leto tok morite s to temo, da mi greste ze posteno na nekaj.
A lahko nastejete spisek SLOVENSKIH firm in STEVILO njihovih strokovnjakov(certificiranih...tud za linux mas certificiranje) za linux?
Vedno se samo jamra o ceni niste pa NITI enkrat nasteli kje bi pri nas nasli strokovnjake, ki bi bili pripravljeni dat roko v ogenj(podpisali pogodbo), da bo zadeva delala. Pa ne v roku 5ih let(ker sorry...mi nismo Nemcija in nimamo ne taksnega stevila racunalnikov kaj sele denarja).


Saj to ni toliko pomembno koliko je teh strokovnjakov, če boš tem npr. 20. plačal največ od vseh slovenskih firm, boš imel firmo poštimano. Saj za to se gre, vedo da jih je malo in da bodo lahko pribili fantastične zneske, če se kaj takšnega res vtakne v podjetje.

trnvpeti ::

zakaj bi rabil linux strokovnjaka v sloveniji, ce zelis imeti standarden format zapisa datoteke,ki mora biti zahteva

black ice ::

smash je izjavil:

black ice je izjavil:

Kaj ni primerno za navadnega uporabnika? Podaj primere, prosim.


ja recimo moj fotr nebi znal nikoli nastavit extended desktopa na tv v linuxu..v win samo klikne win-P

Jaz pa samo priklopim sekundarni monitor. Čudo prečudno!

smash ::

Looooooka je izjavil:

Eno resno vprasanje.
Ker dejansko vsako leto tok morite s to temo, da mi greste ze posteno na nekaj.
A lahko nastejete spisek SLOVENSKIH firm in STEVILO njihovih strokovnjakov(certificiranih...tud za linux mas certificiranje) za linux?
Vedno se samo jamra o ceni niste pa NITI enkrat nasteli kje bi pri nas nasli strokovnjake, ki bi bili pripravljeni dat roko v ogenj(podpisali pogodbo), da bo zadeva delala. Pa ne v roku 5ih let(ker sorry...mi nismo Nemcija in nimamo ne taksnega stevila racunalnikov kaj sele denarja).


ti pa si hecen..a veš da moraš strokovnjake plačat.....linux bi se uvedel brez njih, ker ni stroškov

pegasus ::

Looooooka je izjavil:

Vedno se samo jamra o ceni niste pa NITI enkrat nasteli kje bi pri nas nasli strokovnjake, ki bi bili pripravljeni dat roko v ogenj(podpisali pogodbo), da bo zadeva delala. Pa ne v roku 5ih let
Zeh ... sprehodi se do časopisne hiše Delo in jih vprašaj, kako so bili že leta 2000 zadovoljni z linuxom na desktopu. Mogoče lahko vprašaš še, kako so zadovoljni z winsi sedaj.

tralala2 ::

pegasus je izjavil:

Looooooka je izjavil:

Vedno se samo jamra o ceni niste pa NITI enkrat nasteli kje bi pri nas nasli strokovnjake, ki bi bili pripravljeni dat roko v ogenj(podpisali pogodbo), da bo zadeva delala. Pa ne v roku 5ih let
Zeh ... sprehodi se do časopisne hiše Delo in jih vprašaj, kako so bili že leta 2000 zadovoljni z linuxom na desktopu. Mogoče lahko vprašaš še, kako so zadovoljni z winsi sedaj.


(Heh, spet nakladač, dobro firmo si je našel, če človek ne ve kaj več o Delu potem bi lahko verjel, zdaj ga bom pa vprašal kar je zamolčal:)

Kateri OS pa so imeli pred tem?

smash je izjavil:

Looooooka je izjavil:

Eno resno vprasanje.
Ker dejansko vsako leto tok morite s to temo, da mi greste ze posteno na nekaj.
A lahko nastejete spisek SLOVENSKIH firm in STEVILO njihovih strokovnjakov(certificiranih...tud za linux mas certificiranje) za linux?
Vedno se samo jamra o ceni niste pa NITI enkrat nasteli kje bi pri nas nasli strokovnjake, ki bi bili pripravljeni dat roko v ogenj(podpisali pogodbo), da bo zadeva delala. Pa ne v roku 5ih let(ker sorry...mi nismo Nemcija in nimamo ne taksnega stevila racunalnikov kaj sele denarja).


ti pa si hecen..a veš da moraš strokovnjake plačat.....linux bi se uvedel brez njih, ker ni stroškov


Kdo je rekel da je treba open source strokovnjake plačat?! Kakšno zavajanje, open source strokovnjaki vendar delajo zastonj, kot so delali zastonj open source programerji. To vendar ne bi bilo pošteno da open source programerji ne dobijo niti ficka od njih, oni bi pa z njihovim softwarjom služili, to bi bilo vendar nepošteno, open source strokovnjaki pa imajo tako visoke moralne norma, da si česa takega zagotovo ne bi privoščili. Vprašaj jypa, z druzino je na karitasu ampak mu je vseeno toplo pri srcu ko vidi koliko ljudem je pomagal.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: tralala2 ()

Yossarian ::

smash je izjavil:

Če bi joebanana bil kak uporabnik ms office-a a javni upravi, bi že v začetku bil nastrojen proti kakršnimkoli spremembah in bi bila sprememba že na začetku obsojena na prepad. Torej bi šlo veliko ur v prepričevanje tebe, da zamenjaš paket. Ko bi te končno prepričali v spremembo, bi moral iti na delavnice, kjer bi te zadevo naučili. Ker bi seveda nekaj ur izpustil, bi ob spremembi imel težave, tako da bi rabil še dodatno pomoč v sili. Sami stroški, če mene vprašaš.

Ob vsem tem procesu bi ti veselo jamral in miniral spremembe. Ker bi bilo takih joebanana uporabnikov veliko, bi to povzročilo pravi upor in bi zamajalo temelje tudi tistim, ki so bili prvotno nad spremembo navdušeni. Mogoče bi zadevo celo ustavili in začeli vračati nazaj, kar bi povzročilo še večje stroške in celo zbrko.


Dobro si opisal začetno nervozo nekaterih zaposlenih v pravosodju, ko se je uvajal OpenOffice. Res so bila nekatera nasprotovanja, bilo je nekaj iuzobraževanj, čez en mesec pa je vse zalaufalo brez problemov.
Nikoli se ne prepiraj z idiotom, ker te bo potegnil
dol na svoj nivo in te premagal s svojimi izkušnjami.

Gregor P ::

tralala2 je izjavil:

pegasus je izjavil:

Looooooka je izjavil:

Vedno se samo jamra o ceni niste pa NITI enkrat nasteli kje bi pri nas nasli strokovnjake, ki bi bili pripravljeni dat roko v ogenj(podpisali pogodbo), da bo zadeva delala. Pa ne v roku 5ih let
Zeh ... sprehodi se do časopisne hiše Delo in jih vprašaj, kako so bili že leta 2000 zadovoljni z linuxom na desktopu. Mogoče lahko vprašaš še, kako so zadovoljni z winsi sedaj.


(Heh, spet nakladač, dobro firmo si je našel, če človek ne ve kaj več o Delu potem bi lahko verjel, zdaj ga bom pa vprašal kar je zamolčal:)

Kateri OS pa so imeli pred tem?

... mislim da je bil daleč najhujši trenutek, ko so nekateri hoteli uvajati novinarjem Apple>:D

;)

The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).

Zgodovina sprememb…

  • zavaroval slike: Primoz ()

lopov ::

IIRC je (bil?) pegasus en od adminov na Delu, tako da mu teško rečeš nakladač. Kakšne informacije ima on o zadovoljstvu strank ne vem, imam pa jaz dobre izkušnje (bil tam in delal z win/mac/next).

Edit: Stallmanovo mnenje o free OS v javni upravi @ 16:30:

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: lopov ()

MrStein ::

neboben je izjavil:

Chironex
Apple? Ker linux, ce si ciljal v to smer ni alternativa, sploh pa ne zelo dobra. Bi bilo pa poneumljanje namestitev operacijskega sistema kjer lahko posilja emaile in surfa, ostalo pa ni več primerno za navadnega uporabnika.

Ne se ne strijam. Moja mama (63 let) je Linux uporabnica

Linux je 1% njenega SW. Kaj je preostalih 99?

tralala2 je izjavil:


jype je izjavil:

Če mu jaz namestim Linux, bo tudi lahko pritisnil Win-P in dobil namizje na TV.

Odvisno od kartice :P Predlagam tekmovanje, naj on napiše na forum kako se to naredi, pa še ti zraven. Če te to še ne bo prepričalo, ponudim svojega fotra v test (čisto navaden uporabnik), bomo videli katero izmed obeh rešitev bo znal izvesti pa še štopal ga bom koliko časa je rabil :D :D :D

Stavim gajbo, da ne bo šel v to.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: MrStein ()

jype ::

MrStein> Stavim gajbo, da ne bo šel v to.

Seveda ne bom šel v to. Linux je prost, jaz pa nisem brezplačen. Uživaj v gajbi, upam, da se je chironex strinjal s stavo.

chironex> Kateri OS pa so imeli pred tem?

Boljšega od tega, ki ga imajo zdaj.

MrStein ::

8-)

Bom pa šel jaz v to:
- opis za Windows:

Zdaj ti (ali kdo drug) naj da opis za Linux.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: MrStein ()

jype ::

MrStein> - opis za Windows:

Meni tole ne deluje. Imam GMA500.

SleepyFE ::

Najprej vsem lep pozdrav.

Zdej pa na resne zadeve. Moja mami uči v osnovni šoli in na začetku še niso uporablal računalnikov. Ko so ji začel pošilat zahteve na mail se je mogla sama (na srečo je oči pomagu) naučit kako se uporabla. Ko so zahteval da pošlje seznam učencov ki so na dieti se je mogla sama naučit Word uporablat (in ga še vedno preklinja). Nobenega izobraževanja ni blo. Samo zahteval so dokument, ki se ga ustvari s plačljivim programom. To lahko nardijo tut z LibreOffice-om ampak kr naenkrat pa za program ki ga dobiš zaston rabiš izobraževanje.

Ne mislt da se pr ns ne da spelat zamenjave. Kot je nekdo že napisu je sodstvo pr ns že prešlo na (takrat še) OpenOffice. Na dan svobodnih dokumentov (Document Freedom Day) par let nazaj je v Kiberpipi celo en od administratorjev predavu kako je vse skupi potekal (mogoče se še najde posnetek na Kiberpipini strani). Uslužbencem so plačal tečaj v katerga so bli vključeni Writer, Calc, Firefox in Thunderbird. To je za večino ljudi zadost in s tem nimajo več problemov. Pri prehodu so dal za tečaj, zdej pa pač kdor se pri njih poskuša zaposlit ve da mora to znat uporablat in pika. Do zdej nism še nikjer zasledil da so se premislil in bodo spet plačevali Microsoftu, torej zadeva deluje.

smash ::

SleepyFE je izjavil:

Najprej vsem lep pozdrav.

Zdej pa na resne zadeve. Moja mami uči v osnovni šoli in na začetku še niso uporablal računalnikov. Ko so ji začel pošilat zahteve na mail se je mogla sama (na srečo je oči pomagu) naučit kako se uporabla. Ko so zahteval da pošlje seznam učencov ki so na dieti se je mogla sama naučit Word uporablat (in ga še vedno preklinja). Nobenega izobraževanja ni blo. Samo zahteval so dokument, ki se ga ustvari s plačljivim programom. To lahko nardijo tut z LibreOffice-om ampak kr naenkrat pa za program ki ga dobiš zaston rabiš izobraževanje.

Ne mislt da se pr ns ne da spelat zamenjave. Kot je nekdo že napisu je sodstvo pr ns že prešlo na (takrat še) OpenOffice. Na dan svobodnih dokumentov (Document Freedom Day) par let nazaj je v Kiberpipi celo en od administratorjev predavu kako je vse skupi potekal (mogoče se še najde posnetek na Kiberpipini strani). Uslužbencem so plačal tečaj v katerga so bli vključeni Writer, Calc, Firefox in Thunderbird. To je za večino ljudi zadost in s tem nimajo več problemov. Pri prehodu so dal za tečaj, zdej pa pač kdor se pri njih poskuša zaposlit ve da mora to znat uporablat in pika. Do zdej nism še nikjer zasledil da so se premislil in bodo spet plačevali Microsoftu, torej zadeva deluje.


jest pričakujem od državne uprve, ki jo plačujem, da mi zadevo (karkoli od njih zahtevam in so mi dolžni dati) dostavi takoj in ne da mi za šalterjem ugotavlja, kaj kakšna ikonca pomeni...torej zahtevam da je nekdo na delovnem mestu, ki ga jaz plačujem, ustrezno usposobljen in šolan

jype ::

smash> jest pričakujem od državne uprve,

Hihi.

smash> torej zahtevam da je nekdo na delovnem mestu, ki ga jaz plačujem, ustrezno usposobljen in šolan

Skratka, Linux je cenejši in učinkovitejši, izobraževanje glede tega kam je treba kliknit, da prileze ven list papirja, je pa itak enako.
«
1
2 3
...
5


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Nizozemsko računsko sodišče: Prehod na odprto kodo bi prihranil zanemarljivo (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Novice / Avtorsko pravo
10825497 (21602) driver_x
»

Izvedba celovite analize možnosti uvajanja odprto-kodnih sistemov

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema
3713041 (11086) driver_x
»

Izpuhtelo 100 milijonov evrov za informatizacijo? (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Ostale najave
989955 (6843) BigWhale
»

Nekateri slovenski poslanci predlagajo prehod na odprto kodo (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 )

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema
38828496 (20192) Matevžk

Več podobnih tem