Slo-Tech - Z lansko novelo zakona o državni upravi so Arnesove naloge nacionalnega odzivnega centra za omrežne incidente (SI-Cert), upravljanja internetnega vozlišča (SIX) in nacionalnega registra za vrhnjo domeno .si (Register) prešle pod pristojnost Ministrstva za javno upravo (MJU). To je v skladu z novimi pristojnostmi zahtevalo spremembe sklepa o ustanovitvi Arnesa in določitev upravljanja SIX-a kot javne službe. Vlada je s potrditvijo sprememb dejansko podržavila SIX, ki ga je Arnes do januarja letos upravljal v dogovoru s skupnostjo ponudnikov internetnih storitev in vsebin.

SIX je imel burno zgodovino
SIX (Slovenian Internet eXchange) je internetno vozlišče, stičišče omrežij ponudnikov internetnih storitev ali vsebin,...

Spiegel Online - Če se še spomnite: februarja 2011 je ljubljanska raziskovalna hiša IPMIT po naročilu takratnega Ministrstva za javno upravo (MJU) izdelala študijo o uvajanju odprtokodne programske opreme v javno upravo. Rezultati, temelječi na nekaterih pozitivnih izkušnjah doma in iz tujine, so bili zelo vzpodbudni. Ministrstvo je takrat celo napovedalo, da bi bilo mogoče do leta 2015 odprtokodne rešitve namestiti kar pri 90% javnih uporabnikih. Zagotovo ne na vse računalnike, a tudi to bi bil dober začetek. Pa tudi prijeten obrat glede na dotedanje razmišljanje, ki je odprtokodnim rešitvam očitalo vse mogoče. Od tega, da so "preveč odprte", do tega, da celostno in dolgoročno gledano stanejo več.

...

Slo-Tech - Potem, ko je spomladi MJU naročil in dobil študijo uvajanje odprtokodne programske opreme na delovnih postajah v javni upravi, so sedaj ugotovili, da si je tokrat želijo zares in so zanjo tudi pripravljeni plačati.

Tako bo na javnem razpisu izbrani ponudnik, ki je v zadnjih petih letih uspešno izvedel vsaj en zaključen projekt iz področja vrednotenja učinkov IT projektov v javni upravi v vrednosti nad 50.000 EUR in v enakem času izvedel vsaj dva projekta evalvacije IT rešitev v javni upravi v vrednosti nad 100.000 EUR, še enkrat izvedel celovito analizo možnosti uvajanja odprto-kodnih sistemov v državno upravo.

Če poleg zgoraj naštetih pogojev zaposlujete tudi doktorja računalništva, ekonomije in informacijsko-upravljalskih ved, se lahko na javni razpis prijavite do 13.6.2011.

Za izvedbo študije je tokrat predpisana WiBe metodologija, ki se šteje za del razpisne dokumentacije (metodologijo mora izvajalec rahlo prilagoditi).

Želi kdo napovedati izvajalca in rezultat te študije?

Slo-Tech - Novica o študiji prehoda državne uprave na odprtokodno programsko opremo je s preko tristopetdeset komentarji ena odmevnejših novic na Slo-Techu, vest pa je odmevala tudi drugod. Na Dnevniku so se pogovarjali s Tomažem Zverom, koordinatorjem študije. Na COKS Bazarju, blogu Centra odprte kode Slovenije so objavili krajšo novico o študiji, pri kateri so tudi sami sodelovali kot ustvarjalci. Na Financah pa so poizvedeli, da je študija stala 13700 evrov.

Na EnaA magazinu oz. dnevniku nove ekonomije pa je urednik DNE objavil prispevek "Komu je v interesu odprta koda v javni upravi?", v katerem opozori na določene pomanjkljivosti študije, ki smo jih tudi v komentarjih na Slo-Techu že opazili: da je študija zgolj teoretična in temelji na starih "internetnih virih" in da je študijo obakrat izvedel IPMIT, prišel pa do precej različnih zaključkov.

Žal pa urednik DNE posega po metodi zastraševanja, negotovosti in dvomov (nekaterim bolj znan po angleško kot FUD). V novici namreč navaja, da...

Slo-Tech - Potem, ko je slovenska državna uprava dolga leta trdila, da so odprtokodne rešitve predrage ter da je vsako razmišljanje o prehodu nesmiselno, da je koda Linuxa preveč odprta, da so javni razpisi z vnaprej izbranim ponudnikom skladni s slovensko zakonodajo, je te dni doživela razsvetljenje.

Medtem, ko državni organi še vedno kot po tekočem traku podpisujejo pogodbe MS EA (Banka Slovenije, DARS, ...), se je država odločila, da je čas za spremembe. Po tem, ko je država 8 let plačevala za pravico nadgradnje iz Windows XP na Windows XP in po tem, ko je Microsoft po dolgih letih čakanja izdal novo različico svoje namizne programske opreme, ki jo potrebuje vsak državni uradnik (Windows 7 in Office 2010), ter po tem, ko je država za te nadgradnje plačala, prešolala uporabnike in jih lahko uporablja do nadaljnjega je sedaj pravi čas za prehod.

Tako naj bi po predlogu iz študije država izvedla postopni prehod na odprto kodo, v skladu s katerim bi do konca leta 2015 80 odstotkov državnih...

Slashdot - Ruski premier Vladimir Putin je podpisal načrt (ruski izvirnik, strojni prevod v angleščino), ki predvideva začetek postopnega prehoda na uporabo odprtokodne programske opreme v Ruski federaciji. Prihodnje leto bodo začeli preizkušati osnovne pakete odprtokodne programske opreme in določili, katere formate bodo uporabljali za shranjevanje podatkov. Leta 2012 bodo začeli postavljati nacionalni repozitorij programske opreme, medtem ko bodo leta 2014 začeli nameščati odprtokodno programsko opremo na računalnike v javni upravi.

Rusija je že večkrat najavila razvoj lastnega odprtokodnega operacijskega sistema in druge programske opreme, nazadnje lanskega februarja, a nobeden izmed projektov ni zaživel. Ob najnovejši najavi pa...

RTV Slovenija - Kot poročajo na spletni strani RTV Slovenija, so trije poslanci SD (Luka Jurij, Matevž Frangež in Dejan Levanič) za državo predlagali prehod s plačljive licenčne programske opreme na odprtokodno. Pobudo v zvezi s tem so naslovili na predsednika vlade, ministra za javno upravo, visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter ministra za šolstvo in šport.

Omenjeni poslanci so mnenja, da bi država s tem prihranila precej denarja (Državni zbor za nakup licenc menda porabi kar pol milijona EUR) , poleg tega pa so odprtokodne rešitve prav tako dobre kot lastniško programje.

Poslanci predlagajo postopni prehod (najprej naj Firefoxom in Open Office), kasneje pa naj bi iz okolja Windows prešli tudi na Linux.

Očitno bomo poleg kreganja o partizanih in domobrancih dobili še prepiranje o odprtokodnem in zaprtokodnem programju. Bo tudi ta delitev strankarsko pogojena?