Starši, ki uničujejo svoje otroke

gruntfürmich je 15. dec 2013 ob 22:55 izjavil:

zakaj torej avtoriteta?

Imeli smo učitelje ter profesorje, ki so z enim pogledom utišali čebljanje celega razreda. Spet drugi pa so se skorajda metali po tleh, a efekta ni bilo.

Avtoriteta?

TheJack je 15. dec 2013 ob 23:11 izjavil:

bluefish je 15. dec 2013 ob 22:57 izjavil:

gruntfürmich je 15. dec 2013 ob 22:55 izjavil:

zakaj torej avtoriteta?

Imeli smo učitelje ter profesorje, ki so z enim pogledom utišali čebljanje celega razreda. Spet drugi pa so se skorajda metali po tleh, a efekta ni bilo.

Avtoriteta?

Situacija je danes sledeča (opisujem situacije, ki mi jih opisujejo prijatelji - učitelji): Učenec/dijak klepeta dela nemir, onemogoča delo v razredu. Lahko sta takšna tudi dva ali trije. Kaj naj učitelj stori? Naj ga pošlje ven, da se umiri? Ne sme. Takšna so pravila. Naj ga pokliče pred tablo in malo povpraša? Ne sme. "Kazenske ocene" so prepovedane (da se razumemo: ne gre za situacijo, kjer bi učitelj zanalašč spraševal tako težko, da bi učenec dobil ena. Učitelj ne sme vprašati učenca le zato, ker dela nemir). In kaj sedaj? Stojiš pred razredom, tam v zadnji klopi se ti pa par frajerjev reži v obraz, telefonira, komentira...itd. In ti imaš zvezane roke. Karkoli storiš, je proti pravilom.

Nas je (tega je sedaj že 20 let) Frau Kuntner poklicala v prvo klop in smo pisali narek. Zašutirali vsi. Pa ne zato, ker bi klepetali. Bog ne daj. Enkrat je tako zašutirala vse štiri reditelje, ker niso pobrisali table. Ene parkrat tiste, ki so bili v čevljih (na Ledini smo morali biti takrat v copatih). Danes bi verjetno za kaj takega letela iz službe.

Predlagaš ukor.

>Predlagaš ukor.

Verjetno. Včasih deluje. Včasih pa pride potem mama v šolo.

bluefish je 15. dec 2013 ob 22:57 izjavil:

gruntfürmich je 15. dec 2013 ob 22:55 izjavil:

zakaj torej avtoriteta?

Imeli smo učitelje ter profesorje, ki so z enim pogledom utišali čebljanje celega razreda. Spet drugi pa so se skorajda metali po tleh, a efekta ni bilo.

Avtoriteta?

ja, avtoriteta v fuked up svetu. v normalnem si učenci pisnat ne bi smeli, niti si sami ne bi dovolili.
zato se ne smešit kot neki wanabe levi dušebrižniki da učitelji potrebujejo avtoriteto. ker bi že sam sistem v vašem idealnem levem svetu poskrbel za takšne in drugačne odklone...

Je rekla kakšen teden nazaj moja nekdanja.. ki je btw. učiteljica ne neki ljubljanski srednji soli:

Starši ne obvladujejo svojega otroka, od nas pa pričakujejo, da jih bomo naenkrat obvladovali 30. Ni tako kot včasih.. mladina dandanes ve vse o svojih pravicah, nič o dolžnostih. Kolikokrat pride na govorilne kdo od staršev pa reče, kar trdo ga primi, jaz ga ne morem... In če ga starši ne, kdo ga bo?
Potem pa so tu še takšni pri katerih: "moj otrok pa že ni tega storil" in sledi pritožba, inšpekcija, cirkus... ker sem mulcu, ki ki je med poukom kljub večkratnim opozorilom visel na telefonu, za čas pouka vzela telefon.

Samael je 15. dec 2013 ob 23:40 izjavil:

Starši ne obvladujejo svojega otroka, od nas pa pričakujejo, da jih bomo naenkrat obvladovali 30.

30 otrok v razredu? Pri mojem starejšem jih je 14. Štejejo pa jih za več, pa še to zato, ker je en iz manjšine, en pa avtist in potem to jemljejo ko 16 ali celo 18. In moj je generacija, ko se je rodnost že malo dvignila.

30 ali več jih je bilo v moji generaciji.

jype je 15. dec 2013 ob 23:52 izjavil:

arnecan1> Pri mojem starejšem jih je 14.

Zgleda še ni prišel do srednje šole.

Čitaj: In moj je generacija, ko se je rodnost že malo dvignila

Sicer pa taki starši sploh niso problem če BODO:
- da bodo preživeli svoje otroke
- da bodo skrbeli za njihove riti do konca njihovega življenja

Sicer se strinjam z prvim zapisom ampak nekaj je pa tudi treba vedeti, sam sem bil v svojem izobrazevalnem procesu nekajkrat "zrtev" grelcev stolckov, faliranih karieristov, itd., ki so svojo nesposobnost in frustracije izživljali na učencih in verjetno je danes stanje še slabše kot je bilo takrat. In čisto predstavljam si, da bi lahko šel, v kolikor bom zaznal, da tak pacient maltretira mojo ta malo, v zrak. Absolutno pa ne tako da bi ona vedela...

Osebno situacijo v zvezi s šolanjem in vzgajanjem otrok dobro zastopim in trdim, da bo vedno slabša. To je posledica vednjskih norm, ki smo jih sprejeli kot svete, izhajajo pa iz tradicij, kapitalsko mnogo razvitejših držav.
Dogajanja po razpadu vzhodnega bloka in bivše yuge, so na površje in v naše glave, prinesla čisto drugačne prioritete in razmišljanja.
Kar naenkrat so neke pravice postale zakon pa, če prav ni niti najmanjše materialne osnove, da bi se te pravice, v bližnji prihodnosti, po zakoniti poti lahko uveljavile.
Šli smo pač na pot iz ene skrajnosti v drugo.
Zelo na hitro smo šli iz sistema polne zaposlenosti, večina je imela fiksni delovni čas 6-14, 7-15 in tako tudi kar veliko časa, za prostoročne aktivnosti, kamor spada tudi vzgoja otrok.
Naenkrat so tudi otroci dobili nešteto pravic, za katere uveljavljanje pa ni materialne osnove. Samo zakonodaja in pravilniki pač ne prinesejo rezultatov.
V razvitejših državah imajo za moteče in nevzgojene učence in dijake, posebne razrede v katerega padeš hitro, kdaj pa postaneš zopet član normalnega razreda pa je odvisno samo od volje in želje otroka.
Včasih je učitelj pripeljal kakšno okoli ušes, izredno vprašal, se spomnil kontrolko ali kaj podobnega, če ni že s samim nastopom in načinom predavanja, ustvaril zanimanje celega razreda, danes ne sme nič od tega.
Pravilno je, da se pravice širijo, vendar mora za to obstojati materialna osnova, saj se v sedanjem času, dogaja velika krivica tistim, ki bi radi iz svojega šolanja, tudi kaj odnesli. Zato se zahtevana raven znanja znižuje, posledično pa tudi kvaliteta šolanja.
Učitelj naj bi si ustvaril avtoriteto, problem je pa v tem, da večina šol in ravnateljev, ne stoji za svojimi učitelji, tako da so prepuščeni samovolji učencev in njihovih staršev.
Redki so starši, ki dajo prav strogemu učitelju pa, če prav je izvrsten pedagog, je pač lažje doseči znižanje zahtev, kot pa izboljšanje obnašanja in znanja lastnega otroka.
Ker je edino realno ocenjevanje znanja, vsedržavno zunanje preverjanje, kjer se je pokazalo, da otroci vplivnih staršev, večinoma ne dosegajo željenih rezultatov in posledično vpis na boljšo srednjo šolo, smo pod vplivom lobijev materialno odlično stoječih in vplivnih staršev, rezultate zunanjih preverjanj, kot kriterij za vpis na SŠ izničili pa, če prav je bil dober pokazatelj, kvalitete izvajanja učnega programa. Zopet je na površje prišla solata in klobase.
Zunanje preverjanje je bil dober pokazatelj, kateri otroci so dejansko osvojili neko zahtevano znanje, kljub morda devetletnem povprečnem pridobivanju ocen (subjektivnih, glede na priljubljenost med profesorji), nekateri učenci pač niso tako priljubljeni in njihovo znanje presega ocene profesorja, pri drugih se pač pokaže, da so se skozi šlepali na priljubljenosti (pritiski staršev, poznanstva...., v končni fazi, lahko tudi materialna podpora učiteljem - podkupnina, pomoč pri napredovanju.....).
Zunanje preverjanje je imelo pri nas samo eno pomanjkljivost, ob slabem rezultatu, učitelj, ki učencev ni naučil zahtevanega (razlog ni pomemben), iz sistema izobraževanja, ni bil odstranjen.

Sedaj pa še malo k vzgoji otrok.
Kdaj in kako?

Otrok je od jaslic v sistemu javnih vzgojnih ustanov. Starši ga (če so doma in ne v lovu za zaslužkom) vidijo 3-5 ur dnevno, če nima slučajno, kakšnih tečajev, telovadbe.... in vsega, kar nudi potrošniška družba danes (kar je tudi prav, če ne gre samo za dobiček, temveč je otrok deležen tudi določene mere vzgoje).
Otrokom se od malega dogaja, da v primeru nekonkurenčnosti, iz sistema odpadajo - naprej gredo samo tisti, ki imajo preddispozicije za uspeh v dejavnosti, tisti, ki nekih vidnih rezultatov ne morejo doseči, odpadejo, kot knof od gat.
Seveda otroci z leti pridobijo način, kako se v družbi uveljaviti, saj je sitem pač tak, da za povprečneže ni prostora. Nekaterim to omogočijo starši z denarjem in odvetniki, drugi pa veljavo pridobivajo v različnih skupinah mladostnikov, tudi na skrajno temnih področjih.
Ker je vpliv v skupini dokaj nepomemben, se to razširi na širšo skupnost - razred, šola, okoliš in na koncu mesto, država.
Pot do vpliva, je seveda različna, sigurno pa je v skupini znanja, lažje dosegljiva in predvsem nemoteča, za širšo skupnost.

TheJack je 15. dec 2013 ob 23:11 izjavil:

bluefish je 15. dec 2013 ob 22:57 izjavil:

gruntfürmich je 15. dec 2013 ob 22:55 izjavil:

zakaj torej avtoriteta?

Imeli smo učitelje ter profesorje, ki so z enim pogledom utišali čebljanje celega razreda. Spet drugi pa so se skorajda metali po tleh, a efekta ni bilo.

Avtoriteta?

Situacija je danes sledeča (opisujem situacije, ki mi jih opisujejo prijatelji - učitelji): Učenec/dijak klepeta dela nemir, onemogoča delo v razredu. Lahko sta takšna tudi dva ali trije. Kaj naj učitelj stori? Naj ga pošlje ven, da se umiri? Ne sme. Takšna so pravila. Naj ga pokliče pred tablo in malo povpraša? Ne sme. "Kazenske ocene" so prepovedane (da se razumemo: ne gre za situacijo, kjer bi učitelj zanalašč spraševal tako težko, da bi učenec dobil ena. Učitelj ne sme vprašati učenca le zato, ker dela nemir). In kaj sedaj? Stojiš pred razredom, tam v zadnji klopi se ti pa par frajerjev reži v obraz, telefonira, komentira...itd. In ti imaš zvezane roke. Karkoli storiš, je proti pravilom.

Nas je (tega je sedaj že 20 let) Frau Kuntner poklicala v prvo klop in smo pisali narek. Zašutirali vsi. Pa ne zato, ker bi klepetali. Bog ne daj. Enkrat je tako zašutirala vse štiri reditelje, ker niso pobrisali table. Ene parkrat tiste, ki so bili v čevljih (na Ledini smo morali biti takrat v copatih). Danes bi verjetno za kaj takega letela iz službe.

Zahvali se S. Gabru LDS in njegovi idiotski šolski zakonodaji, ki uspešno proizvaja imbecile.
3/4 novodobnih staršev je norih, primernih obravnave Polju.

Ne delaj se neumnega.
Kaj je v tem primeru vzrok in kaj posledica ti je dobro znano.

Hayabusa je 16. dec 2013 ob 11:01 izjavil:

Zahvali se S. Gabru LDS in njegovi idiotski šolski zakonodaji, ki uspešno proizvaja imbecile.

Ja, težko je najti pravo ravnovesje med več pooblastili učiteljem in omejevanjem izživljanja nekaterih imbecilnih učiteljev. Manjšanje pristojnosti učiteljev ni zraslo na Gabrovem zeljniku, to je zahodni trend že desetletja.

TheJack je 15. dec 2013 ob 23:11 izjavil:

Situacija je danes sledeča (opisujem situacije, ki mi jih opisujejo prijatelji - učitelji): Učenec/dijak klepeta dela nemir, onemogoča delo v razredu. Lahko sta takšna tudi dva ali trije. Kaj naj učitelj stori? Naj ga pošlje ven, da se umiri? Ne sme. Takšna so pravila. Naj ga pokliče pred tablo in malo povpraša? Ne sme. "Kazenske ocene" so prepovedane (da se razumemo: ne gre za situacijo, kjer bi učitelj zanalašč spraševal tako težko, da bi učenec dobil ena. Učitelj ne sme vprašati učenca le zato, ker dela nemir). In kaj sedaj? Stojiš pred razredom, tam v zadnji klopi se ti pa par frajerjev reži v obraz, telefonira, komentira...itd. In ti imaš zvezane roke. Karkoli storiš, je proti pravilom.

Nas je (tega je sedaj že 20 let) Frau Kuntner poklicala v prvo klop in smo pisali narek. Zašutirali vsi. Pa ne zato, ker bi klepetali. Bog ne daj. Enkrat je tako zašutirala vse štiri reditelje, ker niso pobrisali table. Ene parkrat tiste, ki so bili v čevljih (na Ledini smo morali biti takrat v copatih). Danes bi verjetno za kaj takega letela iz službe.

Kot sem omenil, obstajajo posamezniki, ki za ohranjanje pozornosti in miru ne potrebujejo groženj s spraševanji, ukori,... Ponavadi so to tisti, ki si dejansko zaslužijo svoj naziv in imajo za svoje delo prenizko plačo.

Glede na opis, ki jo je v naslednjem postu opisal paco, pa bi kvečjemu rekel, da se gre za eno nenormalno šolo, ki očitno privlači le smetje.

Ja, dober članek je - ampak kar manjka je ponujena alternativa. No, resnici na ljubo so te ponudili že drugi, je pa jasno, da mi svoje najboljše ljudi daleč premalo cenimo, da bi od njih lahko pričakovali sodelovanje pri popravljanju težav šolstva (in tudi tiste, ki bi to počeli prostovoljno, zelo učinkovito demotiviramo).

Aha. Ko liberalni pristop ne deluje - nasprotno, še škodo dela - so krivi drugi.

Saj se to dejansko tudi dogaja. Ne učitelji ne šola niso odgovorni za otroke. Tudi starši se očitno brigajo zase. Torej otroci odgovarjajo zase?

Nisem trdil, da prav nikoli tekom svoje kariere niso imeli težav. Priznam pa, da je morda tako izpadlo.
Kakorkoli, govorim za ne ravno kratko obdobje, ko sem lahko posamezne učitelje spremljal, kot učenec ali pozneje. V tem času so se seveda pojavili primerki, ki so poskušali na vsak način pritegniti pozornost nase. Velika večina je dala mir po le nekaj urah, ko je postalo jasno, da bodo tako le sebi otežili situacijo. Ekstremi pa so itak v najkrajšem možnem času leteli iz šole - da, tudi osnovne, kar je dandanes, samo par let naprej, skorajda nemogoče.

Ne vem sicer, ali smo bili tako dobra generacija ali zaporedje le teh, ampak do primerov grožen s fizičnim in podobnim nasiljem zoper učitelje, niti pod razno ni prišlo. Niti v enem primeru.
Pač, imava glede tega očitno precej drugačne izkušnje. Obnašanje, kot smo mu bili lahko priča v TV prispevkih z nekaterih srednjih šol, je bilo pri nas nepojmljivo.

šolstvo na zahodu je lep primer delovanja nesposobne leve struje. skratka podn od podna, ker se dela vse na spol ali slabo.

Vajenc je 16. dec 2013 ob 11:28 izjavil:

Invictus je 16. dec 2013 ob 11:24 izjavil:

jype je 16. dec 2013 ob 11:04 izjavil:

Kaj zdej, je kriv Gaber al novodobni starši?

Starši itak ... Saj so oni odgovorni da otroku vcepijo nekaj znanja za bodoče življenje.

Šola ne more nadomestiti staršev in njihovih izkušenj, postaja pa dober izgovor lenim staršem zaradi njihovega nevzgojenega mulca ...

Problem je, ker so otroci v šoli precej več časa kot doma s starši, tako pridobijo tudi dobro vzgojeni otroci slabe navade slabše vzgojenih otrok, učitelji pa nimajo nobenih vzvodov za prevzgojo slabše vzgojenih otrok.

Točno moja misel. Del vzgoje nosi seveda tudi šola. Tako kot del učenja nosijo starši.

Potrebno je opozoriti, da so šole vzgojno- izobraževalni zavodi. Torej zraven izobraževanja tudi vzgajajo. To imajo zapisano v imenu in namenu.

Torej zgodba, da učitelji samo zdrdrajo učno snov in podajo ocene, je zmotna. Verjamem pa, da učitelj ne bo v red spravil učenca, ki doma nima urejenih razmer. Lahko pa pomaga tistemu, kjer doma vzgoja šepa.

Torej poklic učitelja bi moral biti spoštovan in podkrepljen z avtoriteto, ki mu jo daje država in ustrezne inštitucije ter hkrati podporo, ko se pojavijo problemi. zaradi mene lahko mojima malima tudi ušesa navijejo, seveda pod pogojem, da takšen kriterij velja za vse otroke, ne samo tiste, katerih starši se s tem strinjajo.

arnecan1 je 16. dec 2013 ob 14:31 izjavil:

Del vzgoje nosi seveda tudi šola.

to govorijo samo starši slabo vzgojenih otrok. in se po večini pritožujejo nad državo, družbo, šolo... kako je njihove otroke zapeljala na stranpota...

Kot sem že v prejšnjem postu napisal, imajo starši otroke pred očmi zelo malo časa - nekaj ur na dan. Za otroke, ki so problematični, je to absolutno premalo, poleg tega, so najbolj problematični otroci, doma pravi angelčki, ki niti v trenutku ne dajejo videz podivjanega razbojnika.

Imam nečaka, ki je bil strah in trepet srednje šole, družbe in okolice, v prisotnosti staršev pa ga nisi prepoznal. Poba je sicer naredil nekaj iz sebe, končal šolo in danes je celo dokaj uspešen obrtnik, nekaj let nazaj pa je omemba njegovega imena zadostovala, da so v najbolj pretepaških skupinah, postali mirni in niso težili takim, ki so ga poznali.

Pri takem otroku, ki zna pokazat dva popolnoma drugačna obraza, domača vzgoja deluje, odpove pa vsa ostala, saj starše težko prepričaš, da je njihov otrok problematičen, vedno bolj se jim vsiljuje miselnost, da imajo učitelji, našega otroka zaradi neznanega razloga, na piki.

Poznam kar nekaj mladostnikov, s katerimi v domačem okolju ni problemov, na tujem terenu pa so neprepoznavni. Vsi te mladostniki so izredno inteligentni in po navadi jim učne snovi, sploh ne delajo problemov. Problem je obnašanje.

Seveda pa ima vsak tak otrok neke travme, zaradi katerih je tak. In za čuda, ravno profesorji, ki so zanimivi, podajajo gradivo aktivno, so strogi, vendar pravični, s takimi otroci, nimajo nikakršnih problemov.

gruntfürmich je 15. dec 2013 ob 22:51 izjavil:

nikoli nisem razumel zakaj bi bila avtoriteta učitelja pomembna za procese izobraževanja?

ko boš odrastel boš razumel...ne vem pa, če boš kdaj velik.

Kdo bi razumel, na eni strani se kritizira permisivnost, na drugi obsoja kakršno koli obliko nasilja, recepta za pravilno vzgojo nihče ne zna dat, pričakuje se pa briljantno vzgojene otroke.
Na drugi strani pa se v šolah in vrtcih poskuša veliko pometati pod preprogo, ker se vsi v teh ustanovah bojijo odgovornosti.

Problem so vrednote, ki jih danes več ni, zato te težave še dolgo ne bo konec...