Vzgoja otrok in učiteljeva avtoriteta

Ker se o tem spet debatira in ker je to naraščajoč in predvsem globalen problem (vsaj demokratičnega dela sveta)...

Včasih se je kazen obilno uporabljala - pri nekaterih fizična, pri nekaterih z delom, pri nekaterih psihološko matranje otrok - kot jasno sporočilo otroku, da je nekaj storil narobe. Sčasoma otroke smatramo za vedno bolj odrasle in očitno vedno bolj pričakujemo, da bodo razumevajoče sprejeli pridigo in nehali počet traparije, kar je po moje ena temeljnih zablod.

O vzgoji otrok imam baje precej liberalno mnenje, pa vendar sem prepričan, da je povezovanje vzroka in posledice ključni element, ki se ga mora otrok iz vzgoje naučiti. Smatram tudi, da je kazen nujni instrument vzgoje - ni nujno, da je kazen fizično ali psihično mučenje otroka - povsem dovolj je kazen, ki otroku da jasno vedeti, da je zaradi lastnega dejanja na slabšem.

Ko začne izkazovati razumevanje, seveda veliko pomaga pogovor - a žal si ga vse preveč staršev predstavlja kot enosmerno podajanje modrosti, kar seveda deluje v zelo omejenem številu primerov.

Ko pride otrok v šolo ali vrtec s seboj prinese izkušnje od doma in jih uporablja, kakor ve in zna - večina problematičnih otrok danes baje pride iz bodisi premožnih družin, kjer na otroka pazi gora "interaktivnih" igrač, bodisi družin, kjer starši cele dneve delajo in pridejo domov zgolj spat.

Druga stvar, ki me v zadnjem času moti, pa je upadanje kvalitete učiteljskega dela. Ker zajema vzgojo, je to neke vrste policijsko delo - učitelj pač ne more vedno brez represivnih ukrepov, ker otroci poskušajo vse živo, kar vsebuje tudi nesprejemljivo obnašanje. Pomanjkanje občutka za odgovornost pri starših in otrocih je seveda hud problem, ki ga učitelj je stežka reši, ker nasilje pač ni ena od možnosti, a večina učiteljev, ki jih občudujem, brez strahu ostro nastopi zoper učence, ki presežejo meje - po moje tudi ni naključje, da v primeru konflikta s starši tak učitelj odločno nastopi tudi zoper starše (in mu dam povsem prav).

Sam se sicer z vzgojo otroka še nisem ubadal, mi gre pa odlično od rok pasja vzgoja - če bom kdaj imel otroke, bom teorijo zagotovo uporabil tudi na njih... Sedi! Priden.

Vzgoja je delo staršev. Delo učiteljev je učenje. Če se učenec neprimerno obnaša in moti pouk, ga je učitelj dolžen odstraniti in naj se starši z njim ubadajo.

Imho.

Hmm, moja žena je učiteljica.
Stroga.
Ampak jo imajo otroci zelo radi. Ker vedo kdaj je učenje in kdaj zabava.
Je pa res, da je čedalje manj razumevanja staršev.
Starši bi radi svoje otroke porilini za 16 ur v vzgojnovarstvene zavode (šola, vrtec) (recimo, da preostalih 8 ur spijo) in vsi povprek govorijo, kako bi morala šola vzgajat.
Ko pa hočeš dat otroku kakšrnokoli kazen je ne moreš dat, ker nimaš vzvodov za kazen, ali pa starši vpijejo da njihovih otrok ne bo nihče kaznoval in pdobno sranje.

Ni problem v starših ampak v družbi.
Le-ta nas prek medijev in sploh vsega futra, kako blazno dobro je met nov avto, vikend, bit oblečen v najboljše cunje itn itd. In če hočeš vse to met, 8 urni delovnik ni dovolj.
Zdej pa naj eden meni pove, kaj ima otrok od tega, da se vozi v blazno finem avtu. Pa da ima en kup igrač. No, pa da starše vidi tik preden gre spat in mogoče ob vikendih.

Ja, imam otroke.

@ strictom: Se strinjam

samo kaj ko je danes takšna bitka za obstoj in upadanje generacij preprečuje takšne radikalne ukrepe. Saj že osnovne šole zapirajo oddelke.

V večini primerov je obnašanja otrok v šoli odraz domačih razmer in predšolske domače vzgoje. V današnjih časih se da mogoče otroka deloma prevzgojtil do kakšnega 4 razreda, vendar to ni naloga učitelja ampak staršev. In kljub temu da se učitelj dnevno srečuje s takšnimi in drugačnimi osebki otrok in staršev, ima načeloma zvezane rok (grožnje staršev, ravnatelja, itd).

Kljub tankemu ledu, ena simbolna klofuta ob pravem času in ob ustreznem dejanju je bolj upravičena kot 10 ukorov. Problem pa je z vsebolj "izobraženimi" starši, ki otrokom nudijo potuho. Odnosi med starši-otroki-učitelji pa so posledično vse slabši.

drugače pa je to problem javnih izobraževalnih ustanov, namreč privatne šole v tujini imajo zelo stroga merila in ukrepe ob neprimernem vedenju svojih učencev.

ukrep: izvejanje povečane represije ali pa motivacije učencev. Za drugo je potreben veliko večji vložek energije, ki bo težko ekonomcko upravičljiv, udarniških ur pa tako ni več.

Vzgoja je delo staršev. Delo učiteljev je učenje. Če se učenec neprimerno obnaša in moti pouk, ga je učitelj dolžen odstraniti in naj se starši z njim ubadajo.

Imho.

Po novem, učitelj učenca ne more več odstranit iz razreda, če moti pouk, ampak mu lahko da le zadolžitev.

potem se nam počasi približuje nov val osebnih tožb.

Če bo moj otrok prikrajšan za učenje, ker se bo učitelj ukvarjal s problematičnim otrokom, ki je posledica slabe vzgoje, bom lahko tožil otrokove starše saj sta za njegoveo vedenje prva odgovorna. V nasprotnem primeru pa šolo, ki ni zagotovila ustreznega okolja izobraževanja. Pa smo tam.

Kaj lahko naredi ucitelj, ce ne more umiriti ucenca z 'dodatnimi zadolzitvami'?

A to, da učitelj ne more poslat učenca iz razreda, velja samo za osnovne šole al tud za srednje šole/gimnazije?

BigWhale> In ce otrok rece: 'Ne bom!'

Mu žakelj položiš v naročje in ga pustiš pri miru.

BigWhale> In ce otrok rece: 'Ne bom!'

Potem je sledilo izpraševanje direkt iz klopi: Prvo, drugo, tretje vprašanje. Aha, ne znaš, kol!


A se to še sme?

Privat šole...nej starše udarijo po žepu, tm k najbol boli. Starši bojo pa pol otroke vzgajal 100 na uro.

mhm...vem tudi da je uspeh tam odličen napram javnem.

Privat sole, ki bi bile vredne svojega imena se mi zdi da ni pri nas.

Waldorfska? Prevec ortodoksna. Je se kaj drugega?

Ortodoksne so praviloma vse boljše privat šole. Dijakom vbijejo red in disciplino kar daje kasneje dobre rezultate.

Drugače pa so naš razred profesorji v gimnaziji disciplinirali na najbol učinkovit način. Tri vprašanja na katera ni bilo možno odgovorit in ocena 1. Če je šlo kdaj za skupinsko špricanje so tudi to na precej hinavski način sankcionirali.

Sem pa imel problematičnega sošolca kar se tiče izostajanja. Ravnateljica se je pa bala njegove mame oz. njenih groženj.

V OŠ je bil podoben problem. Zelo zelo problematičen osebek se je izživljal nad mlajšimi. Kaj je njegova mama rekla na razgovoru pri socialni delavki? "Ne, ne, ne, moj sin pa toga nije naredio."

edit: nekateri morajo biti neprestano v "šraufštuku" da kaj naredijo iz sebe. Tudi sam sem med njimi.

verjamem. jasno pa obstaja za njihov uspeh cena, ki je večina staršev ni sposobna plačat zato pa je javno šolstvo a must have.

Ja? Koliko je na tvojem plačilnem listku znesek za t.i. free šolstvo?

...ekskluzivno privatno šolstvo velikemu delu otrok onemogoči šolanje. ...

No, to ne drži.

Zgolj dejstvo, da imamo tudi ekskluzivno privatno šolstvo, še ne pomeni, da bo kdorkoli ostal brez obveznega šolanja.

Če kaj, potem se kvečjemu postavlja vprašanje kvlalitete izobraževanja.

No, ta pa skrbi tudi mene.

Potem je sledilo izpraševanje direkt iz klopi: Prvo, drugo, tretje vprašanje. Aha, ne znaš, kol!


A se to še sme?

Načeloma ne.

V bistvu ne moreš kaj dosti naredit, če ti otrok reče ne. Jyipejeva ideja je zanimiva, ampak v praksi neizvedljiva. Če ti malo reče ne bom je pač ne bom, učitelj se lahko pritoži razredniku. Lahko ga po določenih merilih tudi vpraša, ampak ta merila niso tako ohlapna.

jype ... problem je, ko nalogo štetja fižolov sprejme in ti jih nato meče po razredu, ali pa komu v glavo.

Moja je tudi učiteljica in vsake toliko poslušam kaj si otroci (in ne več tako otroci) dovolijo od "lahko ste počaščeni, ker z vami govorim angleško", do zardeljevanja kopij med poukom, sprehajanje med spraševanjem ipd. Kaj dosti ne moreš naredit, lahko s "trdnim" neomajnim pristopom dosežeš mir, ampak to je večinoma bolj začasne narave.

Pač mularija je nevzgojena in tu morajo ukrepat starši.

ah to je povsem drugo, če se gre za takšno privatno šolstvo, jaz sem imel v mislih nesubvencionirano varianto.

Darkolord, ne vem kakšne sošolce si imel, ampak očitno si bil gimnazijec.

Jaz, ki sem hodil v srednjo štiriletno, sem imel recimo zanimivega sošolca. Bil je normalen, ni se zapenjal s profesorji, ni bil neumen (imel je kar dobre ocene), in ni bil socialni problem.

Imel je pa svetski smisel za pizdarije

Tako se je primerilo, da je pri enem najboljših profesorjev v zadnji vrsti začel sestavljati grad iz kart. Profesor ni iskal konflikta, ker ni motil pouka. Ko pa se je začelo dogajati, da je sošolec dobil pozornost kompletnega razreda (grad je postal visok 60cm), je profesor zahteval, da pospravi karte.

Namesto drugega opozorila je šel sošolec pred tablo in dobil kol.

Incident se ni več ponovil. Je pa zato sošolec javno napovedal, da bo imel tisti predmet petico. Profesor ga je moral samo še vsakič provocirati, da ni pozabil, in glej, tip je imel resnično najboljše ocene pri predmetu. Pet pa vseeno ni imel zaključeno...

Ja, uvesti bi morali zacasno izkljucitev. In ucencu/dijaku jasno povedati, da bo neznanje moral nadoknaditi sam.

velik problem so tudi profesorji in njihova avtoriteta oz. pomanjkanje le-te. Moj razred v SŠ ni izstopal iz povprečja pa vendar je bilo včasih kot Jeckel & Hyde. Pri določenih predmetih "mirni kot bubice" pri drugih so pa delali (oz. ne delali), kar so hoteli. Edina razlika v vsem je bil profesor/profesorica. Nekateri pač znajo držati/vzpostaviti mir, drugi ne. Na koncu dneva ni vsak za profesorja, jebat ga...

in jo potem naslednji dan, taisto nalogo, pisejo se za oceno.

BW to smo mi imeli v srednji soli pri matematiki - dobili smo domaco nalogo, ki ni bila pretirano obilna, recimo 15 racunov in naslednji dan smo pisali en racun izmed teh petnajstih za znak (tudi ko so postale delne ocene prepovedane) pa je se vedno pol razreda doblo minuse iz teh racunov

drugače pa je dolžnost učitelja, da je za otroke zanimiv. mi smo imeli prfoksa, ki ga nihče ni zajebaval, nihče ni šprical njegovih ur in na splošno nismo hotl met problemov z njim. pa ne zato ker je bil 190 cm velik bajker ampak ker je predaval zanimivo, ker so nam flip-flopi postal zanimivi, ko je on o njih govoril, ker so and vrata postala zanimiva - za razliko od njega pa je učiteljica za kemijo želela bit strah in trepet in je skoz težila z ukori, kazenskim spraševanjem - tko dolgo, da je razfukala cel razred, pol je prišlo pa do naslednjega efekta, ki je prisoten v našem šolstvu - mobbinga

problem slovenskih šol je v tem, da so razredi veliki po 25-30 oseb in ti ljudje so si enaki, zaradi česar se lahko združijo proti svojemu ideološkemu nasprotniku - torej učitelju - manjše skupine po 10-15 ljudi tega niso zmožne. ko pa se enkrat 20 ljudi ali več spravi nate, pa ne fizično, zgolj verbalno, s pravnimi sredstvi in podobno, si pogorel - tko se je tud z našo prfokso za kemijo zgodilo, vprašala me je, ker sem se med poukom zasmejal (normalno da sem obvladal in bi moral dobit vsaj 4, pa ni bilo nobene ocene, zrada česar se mi je blazno zamerla) in potem smo jo tok sfukal, da je učiteljski zbor moral razveljavit vse ukore, ki jih je potalala v zadnjih dveh mesecih in se opravičit prejemnikom in staršem, pa tri tedne smo imeli nadomestno učiteljico - če bi ne imel za seboj dovolj sošolcev, ki sem jih lahko prepričal v lobiranje, prosjačenje staršev in sorodnikov, zajebavanje po hodnikih in drkanje učiteljice po s pravilnikom določenih mejah, bi ona še vedno strašila okrog - pa tu smo se pač obrnal na "zlobno čarovnico" - kaj pa ko se je kdaj kakšna taka ekipa spravla na vredu prfokso?

no v mojem času (par let nazaj v bistvu šele) so vsaj obstajale takojšnje izključitve, brez izjem - takšne kot sem bil jaz so prepoznali in jih izključili iz šole, kdor se je še z grožnjami ali fizičnimi podkrepitvami ukvarjal je šel v spremstvu policije iz šole - v očeh nekaterih je sicer izpadel car, ampak večina nas je dojela lekcijo in smo se umirili

še ena reč v šolstvu je pa to, da se na pedagoški šoli ne znajde dosti ljudi, ki bi bili sposobni vzagajat in poučevat, ampak so tam ljudje z idealiziranimi pogledi na otroke ali pa takšni, ki radi buzerirajo ljudi, pa na policijsko niso bili sprejeti, ker so prešvoh - sicer niso vsi učitelji taki in vsa čast tistim boljšim

oh, tiste učitelje, ki do nas nastopijo z avtoriteto prvo uro, ko nas imajo spoštujemo, tisti so ponavadi korektni in strogi, ampak znajo bit tudi zabavni.... recimo naš profesor za matematiko....

Recimo pri enem je bilo zelo zanimivo, kako je pripravil učence do tega da jih je bilo sram če niso sodelovali in jih je dobil(kar jih vedno je).

kako pa?

BigWhale> Preprosto, ga mora imeti.

Lahko pa ga izgubi - ogromno učiteljev ni sposobnih dobro opravljati svojega poklica - jaz takim sploh ne bi dovolil poučevati.