Slovenski bank run manual

Daedalus> če te trenutek za tem ljudje z nogami naprej odnesejo iz Parlamenta,

Podcenjuješ rojake.

Če jim bo politik na TV reku, da so židje krivi za vse (no, al pa tajkuni) in da bomo z nacionalizacijo pobral tistim, ki so "narodu pokradli", bodo vsi za.

Sej so tut vsi navdušeni nad izbrisom, ker jim je nekdo rekel, da so to itak "jugonostalgiki, ki so bli proti samostojni državi".

Tisti, ki so zadnja leta tam imeli denar, so verjetno bili res že ta zadnji v tej "piramidi".

Če sem prav prebral naj bi bil davek na dobiček na Cipru 10%, pri nas je baje 20%. To je za uspešne firme (ki delajo z omembe vrednim dobičkom) lahko zelo velika razlika, ki pomeni milijone evrov manj plačanega davka. Ali se temu lahko reče "davčna oaza" je pa verjetno stvar filozofije oziroma interpretacije.

Ciper se v nekaterih člankih tudi omenja, kako visoke obresti na depozite so dajale njihove banke - za dolgoročne tudi prek 4,5 %, medtem ko so obresti v Nemških bankah za take obresti pod 3%. Ob tem je pa zanimivo, da imajo slabo stoječe naše banke podobno visoke obresti na depozite, čeprav je verjetno res, da je komitentov v klubu nad 100.000 € bistveno manj.

Njihove banke so prevelike, da bi lahko njihov flop v Grčiji krila država. To je osnoven problem.

dronyx je 26. mar 2013 ob 15:38 izjavil:

Če sem prav prebral naj bi bil davek na dobiček na Cipru 10%, pri nas je baje 20%. To je za uspešne firme (ki delajo z omembe vrednim dobičkom) lahko zelo velika razlika, ki pomeni milijone evrov manj plačanega davka. Ali se temu lahko reče "davčna oaza" je pa verjetno stvar filozofije oziroma interpretacije.

Ciper se v nekaterih člankih tudi omenja, kako visoke obresti na depozite so dajale njihove banke - za dolgoročne tudi prek 4,5 %, medtem ko so obresti v Nemških bankah za take obresti pod 3%. Ob tem je pa zanimivo, da imajo slabo stoječe naše banke podobno visoke obresti na depozite, čeprav je verjetno res, da je komitentov v klubu nad 100.000 € bistveno manj.

Očitno ne poznaš običajnih praks te ekonomije (neprijavljeni osebni računi, fiktivni računi med podjetji, ki bi jih pri nas lahko raziskali ipd.).

Daedalus je 26. mar 2013 ob 15:41 izjavil:

Njihove banke so prevelike, da bi lahko njihov flop v Grčiji krila država. To je osnoven problem.

Da. Toda, kdo je povzročil ta primanjkljaj? Kdo so slabi kreditojemalci in kdo so pokvarjeni kreditodajalci? To sta zdaj vprašanji.

Ljudje, ki so tja nosili denar, niso naredili luknje, kvečjemu kup!

Marat je 26. mar 2013 ob 16:18 izjavil:

enadvatri je 26. mar 2013 ob 15:04 izjavil:

Pa dajmo se vrniti na temo, Cipru je namenjena druga tema! To je slovenski benkran manual ali drugače, kako ravnati v primeru benkrana pri nas.

Kaj predlagate?

Jaz predlagam budno spremljanje dogajanja na finančnih trgih doma in v tujini ter predvsem dela vlade ter DZ, če bi šlo kar koli v nevarno smer. Ter seveda EU politike in trojke.

V nevarno smer gremo že zdaj, vprašanje je le, kdaj je tisti pravi trenutek za ukrepanje. Ponavadi se ga vedno zamudi (kot ga je večina Ciprčanov).

Za prvi korak, ki bi ga bilo treba narediti že zdaj, bi rekel da je treba zamenjat banko, če imate slučajno odprt račun v eni izmed državnih bank (NLB, NKBM, Abanka, ...). Če bo Slovenija zaprosila za pomoč Trojke, in se bo bančni sistem (torej državne banke) reševalo na ciprski način, bodo na udaru vloge v teh bankah, vsaj tiste nad 100k EUR. Za tiste, ki imajo na računih manj, pa obstaja nevarnost da nekaj časa ne bi mogli dostopat do vseh sredstev na računu (omejeni dvigi).

Slabo gre tudi nekaterim drugim bankam, Faktor banki in Probanki.

Če želiš ukrepati, ko in če bo težava, moraš zdaj. Saj sem že omenil, da dolgoročne vezave terjajo nekajmesečno predhodno napoved prekinitve. Pa je to sploh pametno, da ne pripomoreš k učinku snežne kepe?

Za prvi korak, ki bi ga bilo treba narediti že zdaj, bi rekel da je treba zamenjat banko, če imate slučajno odprt račun v eni izmed državnih bank (NLB, NKBM, Abanka, ...). Če bo Slovenija zaprosila za pomoč Trojke, in se bo bančni sistem (beri državne banke) reševalo na ciprski način, bodo na udaru vloge v teh bankah, vsaj tiste nad 100k EUR. Za tiste, ki imajo na računih manj, pa obstaja nevarnost da nekaj časa ne bi mogli dostopat do vseh sredstev na računu (omejeni dvigi).

Ja, prvi korak je umik računov in depozitov z bank, za katere obstaja spodobna verjetno flopa. Se pravi iz zgoraj navedenih treh. V drugem koraku pa je dobro imeti nekaj gotovine vedno v fizični obliki, da v kolikor pride do Ciper-like sranja, lahko nekaj časa preživiš brez možnosti dviga sredstev z računa. To velja za nas, ki imamo pod 100k na računih. Za one, ki imajo nad... pa je razpršiti sredstva po večih bankah v višini do 100k tudi kr dober nasvet. Al pa del sredstev umaknit v celoti iz države.

Kljub temu sem doživel izbris, ki še vedno ni do konca popravljen in protizakonito prisilno preselitev. K sreči nobene reči kot žrtev.

In taista pravna sredstva ti omogočajo fixanje izbrisa, pa ukrepanje proti državi v primeru nezakonite prisilne preselitve. Za vse ostale pa naj bo to dobra lekcija, katerih butcev ne velja več pripuščati k vodenju države.

Simčič ima svoje podjetje na Cipru. Saj se je celo enkrat hvalil na televiziji.h

dronyx je 26. mar 2013 ob 15:38 izjavil:

Če sem prav prebral naj bi bil davek na dobiček na Cipru 10%, pri nas je baje 20%. To je za uspešne firme (ki delajo z omembe vrednim dobičkom) lahko zelo velika razlika, ki pomeni milijone evrov manj plačanega davka. Ali se temu lahko reče "davčna oaza" je pa verjetno stvar filozofije oziroma interpretacije.

Ciper se v nekaterih člankih tudi omenja, kako visoke obresti na depozite so dajale njihove banke - za dolgoročne tudi prek 4,5 %, medtem ko so obresti v Nemških bankah za take obresti pod 3%. Ob tem je pa zanimivo, da imajo slabo stoječe naše banke podobno visoke obresti na depozite, čeprav je verjetno res, da je komitentov v klubu nad 100.000 € bistveno manj.

Hm, če bi obdavčili obresti na depozite v ciprskih bankah po 50%, bi država iz tega lahko potegnila več z manj negodovanja, kot bi dobila s pavšalnim plenjenjem računov - obresti bi še zmeraj bile pozitivne in nihče se ne bi zbudil in imel na računu x% nižjo številko, kar bi ga vzpodbudilo k hitremu umiku preostanka.

Če primerjamo nemško dohodnino in našo, in kako naši levaki trdijo, da naša ni nič višja, lahko sklepamo, da bojo naši levaki obdavčili vse depozite nad 500 evrov s 25% in trdili, da je to nižja stopnja od ciprske.

Razmišljam, da bi odprl račun pri Delavski hranilnici in tja prenesel denar. Koliko vem, bi na ta banka edina poslovala z dobičkom? Tako bi načeloma morali imet denar za izplačat, če pride do take piz****je kot na Cipru, ali ne?

Depozite pa bi tam najverjetneje ravno tako obdavčili. Najboljše res it čez mejo in tam odpret račun. Priporoča kdo katero Avstrijsko banko?

Sam bi se vedno upal reci, da so depoziti do 100k € varni. Ce pride do sesutja bank, bo drzava dobila posojilo trojke, s katerim bodo te vloge poplacane. Also, vzeli bomo kredit, da se bomo izplacali, da bomo potem kredit vrnili. How sweet is that? Slovenske 10 letne obveznice pa ze pri 6,4%. Ostanite veseli.

Slovenske 10 letne obveznice pa ze pri 6,4%. Ostanite veseli.

To je bilo najbrž preden je Alenka imela današnji govor v parlamentu.
Sedaj so obveznice že na 6,74.

cirecire je 27. mar 2013 ob 11:32 izjavil:

Slovenske 10 letne obveznice pa ze pri 6,4%. Ostanite veseli.

To je bilo najbrž preden je Alenka imela današnji govor v parlamentu.
Sedaj so obveznice že na 6,74.

To nima veze s tem govorom.

Obrestne mere naraščajo zaradi špekulacij in medijskih primerjav s Ciprom.

Iscejo najsibkejsega in slovenska gazela je trenutno najpocasnejsa v tropu. Vrstni red hodov poznamo ze od zacetka krize tako da ne more nihce biti presenecen.

vloge do 100.000 so samo relativno varne.
Če pride do kolapsa, potem država to vrača na daljše časovno obdobje, tako se je že zgodilo v jugi, ko so nam nemške marke vrnili šele postopoma.

Smo pa edino pod Bajukom imeli dve leti, ko je pri nas država 100% garantirala za vse bančne vloge, tudi nad 100.000, in takšna stvar bi danes imela dober psihološki učinek, če bi jo spet uvedli in bi pomirilo prebivalstvo.

Če bo prišlo do tega, se bo to odvijalo na višjem evropskem nivoju oz. sodiščih (ker ko propade banka jamči država, če propade država, jamči EU npr. prek EFDI). Recimo v primeru britanskih in nizozemskih varčevalcev je odločalo sodišče EFTA (in odločilo, da Islandiji ni treba kriti tujih varčevalcev), zopet o hrvaških zoper LB tako hrvaška sodišča (ki bi seveda z veseljem odločala v škodo Slovenije, a kaj bi jim to pomagalo) kot tudi ESČP (kjer so najprej rekli, da moramo kriti varčevalce nekdanje skupne države, Slovenija se je pritožila; vmes pa so podpisali memorandum itd.). Torej dejansko imaš več možnosti, kje sprožiti tožbo. Vendar na koncu zgodbe, če denarja ni, ne boš mogel priti do njega tudi preko tožbe (še posebej se ti slabo piše, če imaš denar v tujini ker običajno v takšnih primerih povrnejo države denar samo lastnim državljanom - a vsekakor boš moral sprožiti tožbo, da boš imel vsaj en papir v rokah, da imaš "uradno" pravico). V najboljšem primeru boš do svojega "zajamčenega" denarja prišel postopoma (skozi leta z okrevanjem gospodarstva).

Razmišljam, da bi odprl račun pri Delavski hranilnici in tja prenesel denar. Koliko vem, bi na ta banka edina poslovala z dobičkom? Tako bi načeloma morali imet denar za izplačat, če pride do take piz****je kot na Cipru, ali ne?

V vsakem primeru ne imeti denarja pri NLB, NKBM ali Abanki. So preveč na meji, da bi se jim dalo zaupati. DH je sicer solidna izbira.

Ne, samo lastnik tistih 40.99% se zamenja.

Hayabusa je 27. mar 2013 ob 12:09 izjavil:

Jaz bi kot novinar dotične politike in bančnike konkretno vprašal, kako lahko država jamči za vloge, če si mora še sama izposojati.
In bi nastala tišina.

Jaz sem Banko Slovenije že julija 2012 vprašal sledeče:

Slovenske banke vse po vrsti v zadnjem času konstantno izgubljajo bonitetne ocene in s takim tempom bodo v letu dni pristale na dnu, karkoli potem že to pomeni v praksi za njihovo poslovanje.

Zaradi vsega tega sem se pozanimal, kako naj bi delovala jamstvena shema za bančne vloge, kjer jamči država do vrednosti 100.000 €. Kot vse kaže tu dejansko ne obstaja nek sklad, kjer bi bil naložen denar in bi lahko v primeru stečaja posamezne banke začeli takoj izplačevati zajamčene vloge varčevalcev.

Glede na informacije na spletni strani BS je ta shema oblikovana po “ex-post sistemu”, kar pomeni, da imajo banke za ta namen rezervirana sredstva pri sebi v obliki visoko likvidnih vrednostnih papirjev, ki bi jih morala prodati, če bi se shema aktivirala.

Vprašanje, ki se mi tu zastavlja je, kako se knjižijo ta sredstva v bilanci banke in ali ne bi taka shema lahko povzročila domino efekta, če bi šla v stečaj ali likvidacijo kakšna večja banka?

Ob vsem skupaj pa je zanimivo naslednje, kar baje piše v Zakonu o bančništvu (ZBAN-1):

V primeru, da banke v določenem primeru ne bi uspele pravočasno zagotoviti zadostnih sredstev za izplačilo zajamčenih vlog, je z zakonom predvideno, da sredstva začasno zagotovi Republika Slovenija. Konkretno gre za sledečo dikcijo:

(3) V primeru iz prvega in drugega odstavka 313. člena ZBan-1 Banka Slovenije pozove Ministrstvo za finance, da Republika Slovenija zagotovi potrebna sredstva za izplačilo zajamčenih vlog in določi rok za njihovo vplačilo.

Vendar RS v proračunu skoraj sigurno nima nikjer teh sredstev rezerviranih, zato bi se morala država za to zadolžit. Vendar brž ko v Ustavo RS zapišemo zgornjo mejo zadolževanja, postane ta člen zakona o bankah takoj neustaven, saj država svojih obveznosti do varčevalcev v takem primeru ne bi mogla več izpolniti, ker nadaljnje zadolževanje ne bi bilo mogoče.

Ko je govora o bančnem sistemu in bankah je s stališča mene kot varčevalca bistveno zaupanje. Glede na stanje v našem bančnem sistemu moje zaupanje naglo kopni in bankam pri nas se očitno ne zdi potrebno, da bi to zaupanje povrnile.

Odgovora na to vprašanje do danes nisem dobil.

Če gre čez 7 potem zadolževanje ni več vzdržno in bo denar treba dobiti drugje: ali od Evrope ali pa od prodaje državnih firm.

Da malo prekinem debato o bankrotu.

A je kdo od vas pred kratkim najemal sef? A res drži, da je prost predal v sefu izredno težko dobiti?

Pri vsakem zadolževanju je problem v tem, da moraš denar vračati skupaj z obrestmi. Ko dolga nisi sposoben več servisirati (to v praksi pomeni, da ti nihče noče več posoditi novega denarja za poplačilo starih kreditov), sledi bankrot. Ker pa država z evrom kot kaže ne more bankrotirati pride "troka", ki sicer posodi denar, hkrati pa zahteve ukrepe, ki so verjetno lahko celo hujši, kot če bi država bankrotirala. Za Grčijo sam nisem čisto prepričan, če ne bi bil za njih klasični bankrot bolj ugodna rešitev.

V Grčiji je verjetno BDP v zadnjih nekaj letih krize padel za več kot 20%. Kaj to pomeni si niti ne predstavljam. Če pri nas recimo standard pade za 20% in nezaposlenost naraste na prek 25% smo v tako slabem stanju, kot nismo bili nikdar niti za časa Jugoslavije. In to je kot vse kaže povsem možen scenarij.

A je kdo od vas pred kratkim najemal sef? A res drži, da je prost predal v sefu izredno težko dobiti?

Nepreverjene informacije, ki so prišle do mene, pravijo da je skor nemogoče dobit prost sef. Nom preveril pri SKB-ju... ali pa pač kupil enega.

Ne vem od kje ta informacija, čisto enostavno ga je dobiti.

Pol pa boš verjetno tudi povedal, kje.