Slovenski bank run manual

S tem da je državno lastništvo bank krivo za vse se malo pretirava.

Največji problem predstavljajo tri državne banke. Zdaj pa seštej 1+1.

Manjšinski lastnik/solatnik, ki nima konktrolnega deleža težko kaj dosti naredi. Pa prav mi je, kaj pa hranim trole.

Avstrija, Italija...samo pojavi se tam z gotovino in potnim listom, tam do 20k ne bo nihče sumil, da gre mutne posle... in banke imajo tudi e-bančništvo.

dstr17_ je 25. mar 2013 ob 20:37 izjavil:

Solastniki so imeli dovolj moči, da bi preprečili vse velike in sporne kredite, ampak tega niso naredili. To pa zato, ker so pač tvegali, tako kot so tvegali po vseh drugih evropskih državah. Glede tega ni Slovenija nič posebnega, le reševati noče svojih bank in kreditnega krča.

Ne vem, kaj jokaš glede kreditnega krča. Po definiciji je kreditni krč stanje, v katerem je podjetjem težko priti do novih posojil. Ampak podjetja, ki rabijo posojila, le-ta lahko pridobijo tudi čez mejo. Zakaj jih tam ne iščejo? Ker so slovenska podjetja v povprečju že zdaj mnogo preveč zadolžena!
http://www.finance.si/1343019/Feti%C5%A1
http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo...

dstr17_ je 25. mar 2013 ob 20:54 izjavil:

Kramar, predsednik uprave NLB je po odstavitvi vozil tovornjak

Kaj je vir te informacije?

http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetj...

Pa tudi Pop TV kamere so ga posnele, direkt v tovornjaku.

dstr17_ je 25. mar 2013 ob 20:54 izjavil:

Sicer se pa motiš: tudi tuje banke so bile izpostavljene tveganjem. KBC je dobila milijardno injekcijo od belgijske države, Hypo bank je reševala avstrijska vlada, nemške in francoske banke z vsemi nasedlimi krediti v Grčiji je kar cela EU reševala, Ciprske banke rešuje EU, itd.

Ne mislit da so samo slovenske banke tvegale, tega je bilo ogromno in povsod.

Treba je vedet za kaj so tam tvegali. Definitivno ne za prijateljske kredite tajkunom, ki so jih zavarovali z istimi delnicami, kot so jih kupovali, ter vmes še kolobarili z njimi in nakradli milijone.

In pa količina slabih kreditov, je bila glede na velikost države mnogo manjša, kot pa v Sloveniji - zato so tudi lahko sami rešili te banke. Mi pa jih ne moremo.

To je pravzaprav sistemski problem, zato ker količina denarja v obtoku se veča samo z dodatnim kreditiranjem - tak sistem je treba spremeniti, ker je nevzdržen.

Nevzdržna je tudi struktura našega gospodarstva, ki bi se začelo krhati tudi brez krize. Imamo premalo visokotehnoloških podjetij in preveč nizkotehnoloških, ki delajo polizdelke za velike nemške proizvajalce. Tukaj nas vzhodnjaki prehitevajo, ker imajo cenejšo delovno silo.

Obenem pa imamo zelo tog trg dela, ki se ne zna hitro odzvati na spremembe povpraševanja iz tujine (oz. zna se v smislu zaposlovanja, ne pa tudi odpuščanja). In pa prevelik javni sektor, kjer bi masa plač javnih uslužbencev morala biti vezana na točno določene prihodke v proračun - če gre zasebnemu sektorju dobro in so prihodki v proračun veliki, se povečajo plače v javnem sektorju, če je pa kriza in so prihodki nižji, se plače zmanjšajo. Ne pa da imamo čisto fiksne plače in se za njih zadolžujemo v tujini.

pivmik je 20. mar 2013 ob 00:23 izjavil:

Dajte svoj denar iz (Slovenskih) bank v Bitcoin Rešeno!

To je preprosti način delovanja na način - PROBLEM - REAKCIJA - REŠITEV. Naprej ustvariš problem, nato ustvariš reakcijo (prestrašene ljudi)i in nato ponudiš rešitev.

In kakšno je delo javnega sektorja? V veliki meri servisiranje gospodarstva, posredno ali pa neposredno.

Jaz pač nisem takega mnenja. Javni sektor je samostojen in enakopraven del družbe, ki ravno tako prispeva h kvaliteti življenja in napredku. Delo javnega sektorja pa je: zagotavljanje osnovnih pogojev za delovanje države (izvajanje zakonov, delovanje sodstva, itd) in izvajanje tistih segmentov, kjer je privatni sektor manj učinkovit: to je sociala, zdravstvo, šolstvo in znanost.

Od kje bi pa ti dobil denar, če ni dovolj prihodkov v proračun?

Se zadolžiš in povišaš davke. Kasneje dolgove seveda poplačaš in znižaš davke.

EDIT: sicer se pa delno strinjam, naj bo plača odvisna tudi od opravljenega dela - ampak kako kontrolirati to? Zakonodajo imamo, kontrola in ocena kvalitete dela v javnem sektorju pa je zelo slaba. In ne vem kako bi se jo lahko izboljšalo...

Težko, ampak se da. Javna debata je prvi korak k izboljšanju stanja.

Slovenija ima še na voljo obe možnosti, in verjetno bosta obe realizirani. Ampak pomemben je tudi tisti čas, ko ni več krize, takrat je tudi treba pametno voditi državo.
Sicer pa ja, lahko nehamo s tem offtopic.

Se zadolžiš in povišaš davke. Kasneje dolgove seveda poplačaš in znižaš davke.

Optimistično!

Slovenija ima še na voljo obe možnosti, in verjetno bosta obe realizirani. Ampak pomemben je tudi tisti čas, ko ni več krize, takrat je tudi treba pametno voditi državo.

Na brzino o logiki prvega dela posta: Vbistvu precej poenostavljeno zagovarjaš "začasno" povečanje proračunskega deficita (infrastrukturni projekti) in regresiven davek, ki bo po prstih udaril predvsem nižji sloj (dvig DDV)! Z glavo skozi zid in že videno logiko reševanja problemov, ki so posledica le te oz. kredit za poplačilo kredita!

Nisi ravno ti nabijal o vplivu multiplikatorjev in makroekonomskih posledicah "varčevanja za vsako ceno"? Kje za p.m. ti danes v Sloveniji vidiš kako varčevanje? Kaj se zgodi, ko zvišaš DDV? Kaj se zgodi, ko "veliki infrastrukturne projekti za zagon gospodarstva" na dolgi rok failajo po že preizkušeni formuli v gradbeništvu?

Guess what - even more shit!

Vseskup pelje v vrtoglavo spiralo navzdol... Na dolgi rok, govorimo o novem fucked up destletju ali dveh!

Jype, z "ustvarijo premalo" sanjaš o novodobnih pipirstrelih, akrapovičih in pivovarjih, ki proizvodnje ne bodo selili v tujino al hočeš reč, da morajo naši "trgovci" mal več izvozit in preprodat po cca. na oko 1.5 višji ceni kot sosedi? Sj se načeloma strinjam, sam genjalcev tvojega kova enostavno nimamo. Jype - there can be only one!


http://www.dnevnik.si/mnenja/kolumne/no...

Osnovni obrisi učinka dviga DDV so znižanje zasebne potrošnje, znižanje bruto domačega proizvoda, znižanje zaposlenosti ter padec tako izvoza kot uvoza. Vrh padca vseh kazalnikov ekonomske aktivnosti je dosežen po približno desetih letih in znaša 0,3 odstotka na leto za bruto domači proizvod, sicer pa je ta nižji za slabo desetinko odstotka v prvem letu in 0,15 odstotka v dveh letih po zvišanju DDV. Potrošnja se zniža manj. Znižanje zaposlenosti doseže vrh po 8 letih in je tudi reda velikosti 0,3 odstotka. Najbolj se znižata izvoz, za 0,8 odstotka, in uvoz, za 1,3 odstotka. Prvih 10 let po dvigu DDV se lahko pričakuje tudi nižje investicije. Vzrok teh sprememb je predvsem v višjih stroških in s tem cenah tako na domačem kot na tujih trgih.

Kaj pa proračun? Prilivi iz naslova DDV so resda višji, vendar na račun znižanja vseh drugih prilivov (dohodnina, davek na dobiček) in višji transferov iz proračuna. Proračunski deficit se tako ob uvedbi zniža za 0,25 odstotka BDP oziroma za dobrih 80 milijonov, potem pa ta učinek postopoma izginja. Zaradi škode, ki jo davek naredi v gospodarstvu, je tako dejanski učinek na proračun bistveno manjši od pričakovanih 120 do 150 milijonov evrov novih prihodkov.

Kaj vse to pomeni v evrih? Upoštevaje naš lanski bruto domači proizvod v višini 35 milijard evrov so stroški višjega DDV v izgubljeni dodani vrednosti gospodarstva naslednji: v prvem letu dobrih 16 milijonov evrov, po treh letih že 120 milijonov evrov, v desetih letih 780 milijonov, po 25 letih pa celih 1750 milijonov. To pa je že primerljivo s ceno političnega mešetarjenja z NLB po osamosvojitvi. Od ene same točke višje stopnje DDV.

Jasno, argument politikov je, da se bo z zbranim denarjem zagnalo investicije, ki bodo ustvarile nova delovna mesta. Če predpostavimo, da ta delovna mesta prinašajo 30.000 evrov dodane vrednosti na leto, potem bo za nadomestitev izgubljene dodane vrednosti v gospodarstvu v naslednjih 10 letih treba ustvariti 2600 novih delovnih mest. Ponavljam, to zgolj zaradi ene same točke višje stopnje DDV. Če bo zvišanje stopnje DDV večje, pred volitvami se je govorilo o dveh odstotnih točkah, potem lahko vse zgoraj navedene številke čez palec pomnožite z dva. ...

Vbistvu precej poenostavljeno zagovarjaš "začasno" povečanje proračunskega deficita (infrastrukturni projekti) in regresiven davek, ki bo po prstih udaril predvsem nižji sloj (dvig DDV)!

To, da bo zvišanje DDV udarilo predvsem nižji sloj so si izmislili desničarji in nima veze z realnostjo.

Kje za p.m. ti danes v Sloveniji vidiš kako varčevanje?

Pahorjeva vlada je zamrznila napredovanja in usklajevanje plač v JS, znižala je plače za 4% določenim skupinam, potem lansko leto so se plače znižale za 8%, letos kaže da bo še za nekaj %. To je samo glede plač, kaj šele varčevanje pri opremi za normalno delovanje bolnišnic, itd. Takšno varčevanje za vsako ceno je škodljivo in to se je lepo pokazalo na padcu BDP, rasti nezaposlenosti in čisto enakem proračunskem primankljaju kot prej.

Kaj se zgodi, ko zvišaš DDV?

Nič posebnega: gospodarstvo se obremeni. Glede na to, da so v Sloveniji nizki davki v primerjavi z razvitimi EU državami, je to odprta realna možnost, ki bo verjetno tudi realizirana.

Kaj se zgodi, ko "veliki infrastrukturne projekti za zagon gospodarstva" na dolgi rok failajo po že preizkušeni formuli v gradbeništvu?

Veliki infrastrukturni projekti niso za dolgoročno, ampak za kratkoročno blaženje krize. Samo še opomba kaj pomeni izraz infrastrukturni projekti: to se nanaša ne nanaša samo na avtoceste in železnice, ampak tudi na vodovodno, plinsko in električno omrežje ter tudi kanalizacijo.

Nekaj resnice je na tem.

Tisti, ki imajo nekaj ekstra dohodka lahko zvišanje DDV preprosto skompenzirajo tako, da "spijejo en pir na teden manj" in je problem rešen. Ker imajo še rezervo. Namesto jurja in pol bodo pač porabili kak ducate evrov manj. Pa še s tem se ne rabijo ukvarjati. Ni zime za eskime!

Po drugi strani, če po sili razmer zagoniš vse kar imaš 10 dni pred novo plačo, te bo dvig DDV nujno _nekako_ vžgal, ker nimaš kaj - prej si zagonil svojih 500 evrov, zdaj jih boš tudi, samo za tega pol jurja boš manj dobil.

lexios je 25. mar 2013 ob 23:45 izjavil:

Podpišem! Jype, ask not what the country can do for you - ask what you can do for your country!

Jypeta za predsednika. To že stalno govorim. To bi moral biti _prvi_ nujni ukrep nove vlade. Da se prostovoljno razpusti in preda deželo v upravljanju tistemu, ki ima pojma!

Saj v bistvu je. Kaj misliš, da bodo razliko res krili trgovci in proizvajalci? In zakaj bi čakali? Na konec krize?

Tako da ja, na nek način je dvig DDV nadomestilo za inflacijo - edino možno, ker ne moremo tiskati lastnega denarja. Recimo ji.. mehka inflacija. Dobro se sliši.

Ker ni razloga. Prvi mesec, ko bo dvig DDV pa bo.

Ne vem točno, kje je nesporazum. Ne kregam se.

Sicer pa... počakajmo pa bomo videli, ane?

Sicer pa... počakajmo pa bomo videli, ane?

Lahko pogledaš tudi po drugih državah v EU (velika večina jih je v zadnjih nekaj letih dvignila DDV): trgovci dvigu davka niso sledili.

Sj sem vedu, da boš primerjal z DDV razvitih EU držav. Dj še mal premisl, kaj je razlika med gospodarstvom le teh in našim, preden njihove gospodarske modele "copy-paste-aš"...

Hint: prosti trg dela, zakonodaja&birokracija, zadolženost v privat sektorju...

Reševanje teh problemov je treba peljati vzporedno. Varčevanje pač ne bo rešilo problema slabe zakonodaje.

Pri DDV je govora o tem, da se za odstotno točko dvigne zvišana stopnja (20%), ne pa tudi navadna stopnja (8,5%), ki je za osnovne življenjske potrebščine. Dvig DDV ne bo tako problematičen za fizične osebe nižjih slojev, kot hočejo nekateri prikazati.

Bolj je problematična logika, ki jo Domen tako prostodušno zagovarja: "zadolževanje in dvig davkov". Tudi slednje ima multiplikativni učinek, in sicer v smislu zmanjševanja gospodarske aktivnosti. Višji davki udarijo predvsem mala in srednja podjetja, ki so, hočeš-nočeš, zelo pomemben del našega gospodarstva. Ob že tako veliki nelikvidnosti in plačilni nedisciplini, bi višji davki uničili še več podjetij, torej več ljudi bi končalo na Zavodu za zaposlovanje oz. državni socialni podpori. Javni sektor se razburja zaradi 5% nižanja plač, medtem ko marsikje v privatnem sektorju (MSP) zadnji mesec nimajo niti za plače - čeprav bi z veseljem imeli 5% nižje. Vedno večkrat je neplačnik (oz. zamudnik s plačili) tudi država, obenem pa zahteva plačilo DDV v roku, če ne blokira račune podjetja. Domen, a to je pa pošteno?

Kar nas privede do drugega tvojega predloga za reševanje Slovenije - zadolževanja. Nekaj kar je očitno lažje reči, kot pa narediti (oz. dobiti). Kdo nam bo posojal, če se bomo zadolževali samo zato, da bomo lahko izplačevali plače javnemu sektorju in pa servisirali stare dolgove? Mislim da bo streznitev prišla kar kmalu, ker denarja na privatnem trgu ne bomo več dobili.

Marat je 26. mar 2013 ob 00:11 izjavil:

Pri DDV je govora o tem, da se za odstotno točko dvigne zvišana stopnja (20%), ne pa tudi navadna stopnja (8,5%), ki je za osnovne življenjske potrebščine. Dvig DDV ne bo tako problematičen za fizične osebe nižjih slojev, kot hočejo nekateri prikazati.

Še vedno ostane dejstvo, da eden, ki porabi __ves__ svoj prihodek, se mu bo ta dvig tako ali drugače bolj poznal kot nekomu, ki mu saj nekaj ostane. Pa ne v porabi, saj bo porabil enako kot prej. Vse. Je pa res: učinek ne bo velik. Drugače pa... mogoče bi bilo dobro iti čez seznam teh osnovnih in neosnovnih potrebščin - pa saj glavno da je zdravje, ostalo bo že nekako!

Problem stika z realnostjo je na strani tistih, ki mislijo da bodo z varčevanjem rešili problem slabe zakonodaje in kreditnega krča.

Sicer pa je nedavno Černačevo slaboumje nov zgled za to kaj je v resnici narobe: upravne enote so se popolnoma zabasale z zahtevami za legalizacijo črnih gradenj in zdaj se bodo zaradi bedaste uredbe nesposobnega ministra morali ukvarjati s celo goro papirjev, kar bo obremenilo kup drugih procesov, potem bo pa spet jok in stok da JS nič ne dela (kar ni res), da je preobsežen (kar ni res) in da je treba znižati plače (kar ne bo rešilo ničesar).

Na žalost dvig DDV-ja ni lih silver bullet, ki bi kaj veliko pomagal. Imamo zgled v neposredni bližini.

Zdaj pa še enkrat. Naj bojo moderatorji tako prijazni, da naredijo fork teme v novo temo, predlagam naslov JS in kriza v Sloveniji. Naj se tam nadaljuje debata, prej ko se kak tečen moderator spomni in pobriše offtopic zadeve (in z njimi par čisto kakovostnih prispevkov). Tu pa lahko pol nadaljujemo temo, ki se nanaša na banke, depozite in ukrepe Svete Trojice, ki nas bojo doleteli.

Država lahko vse živo. Dvomim sicer, da je zakonito, je pa jasno, da je bolje operirat z negotovinskimi instrumenti, ker potem ni težko dokazat izvora česarkoli.

Mi lahko kdo po kmečko razloži izjavo gospoda Ivana Simiča, ki je v TV Klubu dejal, da Davčni urad RS gotovino obravnava kot davčno nepriznan prihodek in vam jo zato lahko obdavči s 40% davčno stopnjo.
To je omenil, ko je voditelj rekel, da bi lahko folk začel dvigovat denar iz bank glede na situacijo na Cipru.

Kako ti pa lahko DURS obdavči nekaj, do česar nima ne dostopa, ne vpogleda v stanje? IMHO je gospod Ivan Simič - nakladal. Če ti denar priteka na račun, ti pa ga dviguješ, je že itak podvržen "davčni obravnavi", oziroma si od tega/ali pa še boš plačal davek. Ko gre enkrat iz računa, pa ni več enostavno sledljiv.

Edina točka ugotavljanja stanja, ki se je lahko takole spomnim, bi bila obdavčitev pri vračanju denarja na račun. Pa še tam bi lahko dokazoval, da so davki za ta denar že plačani. Pa seveda, lahko ti težijo od kod izvira denar, če naenkrat na prazen račun naložiš malo več gotovine (malo več bi moglo biti ranga nekaj tisoč EUR v kosu/več kosih). V tem primeru jim pač pokažeš plačne liste in poveš, da si ob nivoju zaupanja v banke denar hranil doma in ti nimajo kaj.

Država lahko vse živo.

Ne, ne more. Jo pri vse živo omejuje pravni sistem, tako kot vse ostale.

Takšna sprememba ustave bi verjetno tudi pri nas potrebovala vsaj še referendum poleg, ali kako je to pri nas?