Sad commissioner De Gucht is sad.
vir: Evropski parlamentSejna soba je bila že 15 minut pred začetkom nabito polna opazovalcev in novinarjev, prišlo pa je tudi vseh 31 predstavnikov s pravico glasovanja (nekaj sicer preko namestnika) - oboje je v bruseljskih dvoranah bolj redek pojav. Podporniki sporazuma so pred vrati nastavili panoje s trditvami, da je od sprejema sporazuma tako ali drugače odvisnih kar 120 milijonov služb v Uniji (od 502 milijonov ljudi - zelo široka ocena, ni kaj). Evroposlanci, podporniki sporazuma so nasploh imeli živčne prste - kar petkrat je nekdo med njimi svoj glas oddal dvakrat, izsiljujoč ponovno glasovanje. Predsednica odbora, ki je vodila glasovanje, je dogajanje nekje na pol poti skozi komentirala z besedami "Saj tole tukaj pa je kot v kaki kriminalki..".
Glasovanje o ACTI je bilo zadnje na vrsti (točka #34), razdeljeno še na štiri podtočke. Poslanci bi morali najprej glasovati o amandmajih Evropske ljudske stranke oz. Konzervativcev - oboji so predlagali, da komisija parlamentu priporoči sprejem ACTE, vendar sta bila oba amandmaja umaknjena tik pred glasovanjem. Tako sta ostala še tretji amandma (Konzervativci), da naj se z odločanjem o ACTI počaka do zaključka presoje pred ECJ, ter stališče poročevalca Martina, naj odbor priporoči zavrnitev ACTE.
Podporniki ACTE (ljudska stranka in konzervativci, skupaj 14 glasov) so se namreč zavedali, da v sedanji politični klimi najbrž ne bo mogoče potrditi sporazuma, zato so si prizadevali za naslednjo najboljšo opcijo - odložitev glasovanja. Evropski komisar za trgovino, Karel De Gucht (na sliki) je sinoči nastopil pred odborom in člane poprosil, naj počakajo, da svoje mnenje o ustavnosti sporazuma izreče Sodišče EU. To taktiko zavlačevanja smo letos že videli, tako rekoč takoj po odmevnih vseevropskih protestih meseca februarja. Komisija je takrat predlagala, da se besedilo sporazuma pošlje v presojo sodišču - kar je postopek, ki v povprečju traja vsaj leto in pol - pri tem pa so morali vedeti, da si takšnega čakanja glede na dinamiko v ostalih podpisnicah težko privoščijo. Cilj je bil bržkone zgolj pomiriti strasti na ulici, brez da bi zares zavrnili sporazum. O predlogu je 28. marca odločal prav isti odbor, INTA, in možnost čakanja odločno zavrnil, z besedami, da bo parlament to vprašanje rešil samostojno. Komisija je kljub temu nadaljevala z mešanjem praznega zraka, se konec aprila končno zedinila glede vprašanja za ECJ, vprašanje maja tudi vložila, zdaj pa istemu odboru še drugič predlaga, da naj raje počakajo. Besede komisarja De Guchta so pri tem tako oportunistične, da glava peče. Zavedajoč, da sporazumu resnično grozi zavrnitev, prosi za čakanje, a takoj naslednjem odstavku obtožuje Zelene, da so lansko leto sami podpirali presojo pred sodiščem (zdaj pa hočejo kar zavrnitev), še odstavek kasneje pa izrazi svoj strah pred "sodnim aktivizmom", tj. strašljivo možnostjo, da bi pa zdaj kar Sodišče EU diktiralo sprejem evropske zunanjetrgovinske politike. Resnično ne bi škodilo, da bi si izbral eno od možnosti in vztrajal pri njej.
Obenem se se je sinoči začelo šušljati, da bodo predstavniki večinske Evropske ljudske stranke zahtevali tajno glasovanje, zato da bi se izognili odgovornosti za rezultat, ali morda še hujše, da bi si lahko privoščili manipulacijo v stilu odbora za pravna vprašanja (JURI), ki je marca priporočil zavrnitev zelo smiselne in razumne direktive o osirotelih književnih delih z 14:12, pri čemer je imel zgolj 24 članov, od tega še 1 odsotnega (pa 14+12=26 glasov, 26/23 = 113% volilna udeležbo). Skupina je na twitterju govorice sicer zanikala in napovedala, da bodo na odprtem glasovanju dali glas za odložitev odločitve do prejema sodbe ECJ.
Torej, glasovanje. Kot že rečeno, so bile na dnevnem redu štiri točke: predlog poročevalca (proti ACTI), dva konkurenčna amandmaja ljudske stranke oz. konzervativcev (oba za ACTO), ter tretji amandma konzervativcev (dajmo še počakat). Tik pred glasovanjem sta oba predlagatelja umaknila prvi oz. drugi amandma, tako da se je glasovalo le o dveh točkah, najprej o čakanju. Glas je rekel 13 proti 19 za čakanje, vendar so morali glasovanje še ponoviti, ker je nekdo od podpornikov sporazuma glasoval 2x (13 + 19 = 32 > 31). V drugo je amandma padel s pravilnim izidom 12 proti 19. Sledilo je še glasovanje o predlogu poročevalca, tokrat obratno 19 za 12 proti. INTA se je torej odločila, da bo kot matično delovno telo za sporazum parlamentu predlagalo zavrnitev ACTE.
Sodeč po glasovih (točni podatki bodo na voljo čez teden ali dva) so sporazum podpirali predvsem člani Evropske ljudske stranke in Konzervativcev, vendar ne vsi (skupaj imajo 14 glasov, 2 sta obakrat glasovala proti).
Zdaj naj čakata pomembna dva tedna premora do plenarnega glasovanja o sporazumu, ki naj bilo v sredo, 4. julija. Parlament mnenja odborov upošteva v večini primerov, vendar nanje nikakor ni vezan, kar brez vprašanj pomeni, da bodo podporniki sporazuma najbrž že danes angažirali prav vsa lobistična sredstva. Za vse državljane je to izvrstna priložnost, da kontaktiramo svojih 8 predstavnikov, jih povprašamo za njihovo stališče in jih hkrati prosimo, naj v interesu Slovenije glasujejo proti ratifikaciji ACTE. Zavrnitev bi bila prvovrsten signal mednarodni skupnosti, da so časi reform trgovinske in IP politike z enostranskimi in tajnimi pogajanji pač mimo. Hkrati bi se lahko bolj mirno sledili prihajajočim slabim predlogom, ki jih tudi že ne manjka (IPRED2 v Uniji oz. TPP na drugi strani oceana).
Po poročanju Dela se večina naših poslancev nagiba k zavrnitvi sporazuma (Tanja Fajon in Mojca Kleva - socialisti, ter Jelko Kacin in Ivo Vajgl - liberalci). Od treh v ljudski stranki na bi Milan Zver glasoval proti, Zofija Mazej Kukovič in Romana Jordan-Cizelj, pa v skladu z željo skupine - torej bržkone za. Stališča Lojzeta Petrleta žal niso uspeli dobiti.
INTA ima 31 članov z glasovalnimi pravicami: EPP 11, S&D 8, ALDE 3, ECR 3, Zeleni 2, GUE 2, EFD 1 in nepovezani 1 (glej graf za podrobnosti). V komisiji ni slovenskih predstavnikov (zastopanih je le 21 od 27 držav).