» »

Stanford pripravil antični navigacijski sistem

Stanford pripravil antični navigacijski sistem

Ars Technica - Na stanfordski univerzi so pripravili izjemno zanimivo aplikacijo za vse humaniste in zgodovinarje, ki demonstrira uporabnost računalnikov pri analizi podatkov in bolj zanimivem učenju ter moč interdisciplinarnega sodelovanja. Pripravili so ORBIS, kar pomeni Stanfordov geoprostorski omrežni model rimskega sveta. Z njim je mogoče simulirati potovanje med različnimi mesti v Rimskem cesarstvu leta 200 n. št.

V projektu so sodelovali zgodovinar in klasicist Walter Scheidel, specialist za humanistiko Elijah Meeks, geograf in spletni razvijalec Karl Grossner in GIS-analitik Noemi Alvarez. Rezultat je interaktiven zemljevid rimskega sveta, ki omogoča navigacijo po Rimskem cesarstvu kakor moderni GPS danes. Vključenih je 751 mest, skoraj 84.630 kilometrov cest in 28.271 kilometrov vodnih poti, skupno pa obsega deset milijonov kvadratnih kilometrov.

V sistemu lahko iščemo najhitrejšo, najcenejšo ali najkrajšo pot med dvema krajema. Zanimivo je, da moramo vnesti tudi mesec v letu, saj se poti zaradi morskih tokov, zasneženih prelazov in podobnih naravnih preprek spreminjajo. Poti lahko tudi prilagajamo, tako da recimo zahtevamo izključno potovanje po kopnem (to je precej dražje od vodnega transporta), spreminjamo razred ladij, hitrost pehote ali kaj podobnega. Poleg izračunane poti vidimo tudi trajanje potovanja in ceno v takratnih denarnih enotah. Ste vedeli, da ste tedaj poleti iz Rima v Emono (današnja Ljubljana) potovali najmanj 14 dni?

Sheidlu se je ideja utrnila, ko je opazoval kartograme na londonski podzemni železnici. Toda zbiranje podatkov za antični navigacijski sistem je bilo precej bolj zapleteno. Za kopensko potovanje so lahko uporabili veliko zbranih dnevniških zapisov o poteh, medtem ko za pomorsko potovanje teh zapiskov ni bilo. Zgraditi so jih morali sami, pri čemer so upoštevali podatke o tedanjih ladjah, morskih tokovih, podnebju itd. Rezultat je zelo zanimiva spletna aplikacija, ki pomaga, da si laže predstavljamo tedanje transportne razmere.


6 komentarjev

gruntfürmich ::

TO je projekt, vreden davkoplačevalskega denarja! ker je zelo pomembno, kako so rimljani potovali tod okoli...
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

Gemm ::

No, hitri marš legije iz Emone do Celeie očitno traja 1.1 dneva, medtem ko oslovska vprega rabi 2.6 dneva. Fajn vedet :)

jype ::

gruntfürmich> vreden davkoplačevalskega denarja!

Kaj bluziš?

Nagi Bator ::

Zanimivo. Sem pa pogledal morske poti po Jadranu in so samo priblizno vrisane. Ce bi sli tako bi se razbili :)
Glede na merilo v GE odstopajo (+/-) preko 10% pri razdaljah. Ce pa vrises tisto pavsalno pot, potem pa stimajo.
Pravtako ni odstopanj pri poletni in zimski poti, kar je nemogoce.
Ce je enako povrsno narejeno tudi pri kopenskih povezavah, potem je to fail.

Jst ::

Še bolj zanimivo bi bilo, da bi bi, da bi bilo interaktivno do danes! To bi bila zakon dobra enciklopedija. Poleg travel routes bi kot pri wikiju lahko limali wiki povezave in bi imel dejanski razvoj od 200nš do 2012nš. Ampak tudi tole je zanimivo brskati kakšnih 20min. :)
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|

vorantz ::

lahko bi kot je monopoli uporabu google maps nrdili špil na temu :o


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Po čem se meri velikost mesta? (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
517620 (3228) Nesta
»

Janša agent Beograda?

Oddelek: Problemi človeštva
355652 (1704) gendale
»

zgodovina - pomoč !!

Oddelek: Šola
11988 (872) rasta
»

Poselitev morja !? Načini bivanja v prihodnosti ... (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
798430 (6553) Matev
»

Svetopisemska prerokovanja (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
648377 (7273) Valery

Več podobnih tem