V projektu so sodelovali zgodovinar in klasicist Walter Scheidel, specialist za humanistiko Elijah Meeks, geograf in spletni razvijalec Karl Grossner in GIS-analitik Noemi Alvarez. Rezultat je interaktiven zemljevid rimskega sveta, ki omogoča navigacijo po Rimskem cesarstvu kakor moderni GPS danes. Vključenih je 751 mest, skoraj 84.630 kilometrov cest in 28.271 kilometrov vodnih poti, skupno pa obsega deset milijonov kvadratnih kilometrov.
V sistemu lahko iščemo najhitrejšo, najcenejšo ali najkrajšo pot med dvema krajema. Zanimivo je, da moramo vnesti tudi mesec v letu, saj se poti zaradi morskih tokov, zasneženih prelazov in podobnih naravnih preprek spreminjajo. Poti lahko tudi prilagajamo, tako da recimo zahtevamo izključno potovanje po kopnem (to je precej dražje od vodnega transporta), spreminjamo razred ladij, hitrost pehote ali kaj podobnega. Poleg izračunane poti vidimo tudi trajanje potovanja in ceno v takratnih denarnih enotah. Ste vedeli, da ste tedaj poleti iz Rima v Emono (današnja Ljubljana) potovali najmanj 14 dni?
Sheidlu se je ideja utrnila, ko je opazoval kartograme na londonski podzemni železnici. Toda zbiranje podatkov za antični navigacijski sistem je bilo precej bolj zapleteno. Za kopensko potovanje so lahko uporabili veliko zbranih dnevniških zapisov o poteh, medtem ko za pomorsko potovanje teh zapiskov ni bilo. Zgraditi so jih morali sami, pri čemer so upoštevali podatke o tedanjih ladjah, morskih tokovih, podnebju itd. Rezultat je zelo zanimiva spletna aplikacija, ki pomaga, da si laže predstavljamo tedanje transportne razmere.
