Zakaj letalo leti

Mnjah...ko sem bil mejhn je blo zame dovolj to, da z obliko krila zrak med drugim usmerjas pod krilo in je ze zaradi oblike pod krilom razdalja od tal manjsa kot pred njim...se mi je zdel cisto logicno, da se mora zadeva slej ko prej dvignit(razen ce magicno tla postanejo smesno mehka in se vdajo pritisku).
Potem ti pa vsako leto bolj in bolj zakomplicirajo razlago s pod in nad tlaki tako, da se ze nekaj let nagibam k temu, da je edini logicen razlog volja Flying Spaghetti Monsterja. Pa se na grafih in video dokazih prisparam.
Noben video me vec ne more prepricati v kakrsno koli drugo razlago :)

Brane2 je 2. apr 2012 ob 22:45 izjavil:

Boeing je 2. apr 2012 ob 22:38 izjavil:

Brane2 je 2. apr 2012 ob 22:19 izjavil:

Iz tega izhaja, da bi zavladal fenomenalen podtlak in bi dila odletela v nebo.

Brane, brez zamere, ampak iz tega izhaja samo, da nimaš pojma o aerodinamiki.


Ne se na suho lotevat aerodinamike, ker stvar ni tako as per common sense, kot se morda komu zdi. V principu je, ampak ni.

In ja, krilo deluje zaradi (oz. pravilneje rečeno, po principih), ki jih opisuje bernoullijeva enačba. Obstaja še nekaj (sam vem vsaj še za 3 ali 4) drugačnih razlag, ampak pod črto pridejo vse na bernoullija, kinematiko zraka in razliko tlakov, neglede na princip opisovanja.
Nekako tako, kot lahko hitrost avta izračunaš s silami in pospeški, z energijami ali pa gibalnimi količinami. Isti rezultat, več različnih (pravilnih) poti.

Stari, brez zamere ampak ne štekaš osnov logike. Podana enostavna razlaga naj bi pojasnila primer tistim, ki se ne spuščajo v enačbe.
Potem prikorakaš mimo in nastreljaš not več lukenj ko v švicarksem siru in ti razložijo, da si neandertzalec, ki poskuša kljubovat Bernoullijevemu doumetju.

Kar ni res niti slučajno. Jaz Bernoullijevega doumetja niti videl nisem tu. vse kar je videti, je cepec ki se igra z dimom. Tako njegova razlaga ustvarja več vprašanj, kot odgovorov. Pri tem nisem niti omenil Bernuollija.

Cel smisel njegove, recimo mu Lite razlage, je de predoči stvar nekomu, ki se z enačbami ne bi ukvarjal. Če se mora pri najenostavnejših vprašanjih sklicevat na Bernoullija, potem je cepec, ki o pojasnjevanju pojma nima.

V bistvu je manipulator bolj pošten izraz.

Zdaj smo vsi zagovorniki fizike manipulatorji. odlično.

cel smisel bernulijeve enačbe je....v enačbi. Pojdi izračunat pa ti bo kaj več jasno. In ne, ne sklicujemo se na bernulija ampak smo ti vsi razložili da letalo leti zaradi podtlaka in nadtlaka ki se ustvarja okoli krila.

PrimozR je 2. apr 2012 ob 22:47 izjavil:

Boobiz je 2. apr 2012 ob 22:21 izjavil:

Ni to nobena debilnost. Vse stvari držijo, bernullijeva enabča, magnusov efekt ki ga nekateri opisujete na primeru žoge, drži tudi venturijev princip drugače bi vodo iz sekreta nosili z škafi, ker sifon nebi požiral, venturijev princip deluje tudi ko si pihamo nos, venturijev princip deluje v frgazrju. Če BE nebi držala, potem mi teh stvari danes nebi meli.
Bernullijeva enačba se da čist lepo dokazat s poizkusom, ko iz odprtega rezerovarja vodiš cevko in ti ven iztega tekočina. Potrebuješ samo več piezometrov na različnih mestih, da lahko meriš tlak in potem si na iz narišeš en lep diagramček, ker točno vidiš da vsak člen, tlačni, kinetični in potencialni velja, če nebi potem še enkrat preberi prvi odstavek mojega posta.

Tlak lahko popolnoma enostavno izračunaš tudi peš, ne potrebuješ piezoelementov za zanavanje. Dokler bo hitrost toka dovolj nizka, da lahko upor zanemarimo, bo šlo. Okej, nestatičnost bo zadevo mičken pokvarila, ampak tudi to se da upoštevati. Večinoma z znanjem iz 2. letnika Fakultete za Strojništvo.

Seveda se da, hotu sm samo povedat da se da bernullijevo enačbo na poizkusu videt.
Drugače sm pa tud sam študiral pri Stropniku, god bless that man, fenomenalen profesor.

V bistvu je pomemben tudi molekularni nivo. Spomnim se, da naj bi imel morski pes posebno vrsto kože -- ki ni mikroskopsko gladka tako kot pri letalu -- in ko so to aplicirali na površino trupa letala, je bil manjši upor. Ali je kje kakšen link?

Na UNI ima dinamiko fluidov Žun. Je pa zdaj na bolonji izbirc z dinamiko togih teles pri Boltežarju.

Sicer pa tudi jaz ne razumem, kaj točno moti Braneta. Okej, res nisem bral vsega, ampak vseeno.

garamond je 2. apr 2012 ob 22:55 izjavil:

V bistvu je pomemben tudi molekularni nivo. Spomnim se, da naj bi imel morski pes posebno vrsto kože -- ki ni mikroskopsko gladka tako kot pri letalu -- in ko so to aplicirali na površino trupa letala, je bil manjši upor. Ali je kje kakšen link?

V bistvu bolj ni. Mislim je pa ni. Ja, morski pes ni gladek, ti efekti so precej znani (ampak to še ne pomeni, da so razumljeni), ampak vseeno se za izkoriščanje tega ni treba spuščati povsem na molekularni nivo. Navsezadnje golf žogice nimajo molekularno majhnih vdolbinic :P

Ufa se je razvnelo... No, jaz sem dal to gor, ker sem bil soocen s trditvijo, da je bila dosedanja teorija zakaj letalo leti ovrzena in pricujoci video dodan kot dokaz. Pa sem rabil, kako bi rekel, secondary opinion, kdo je nor. :)

mikhair, to je prav. hotel si le razlago. nisi pa na vso silo oporekal nečemu za kar niti sam ne bi vedel čemu oporekaš kot to počne Brane. On trdi da bi letela miza, če bi nanjo pritrdil desko..

Še enkrat preberi kar sem napisal prej:

DragonHeart je 2. apr 2012 ob 22:24 izjavil:

Evo, ti podam mojo razlago katero upam da boš razumel:

"krilo mora biti oblikovano tako, da je pot zraka neovirana, da krilo brez problema reže zrak. Poleg tega mora biti krilo oblikovano tako, da se na zgornji strani ustvari nižji tlak kot na spodnji strani krila. Le to potem omogoči krilu, da leti, saj ga nižji tlak vleče navzgor, višji tlak pa ga prav tako v bistvu potiska navzgor. V kolikor je krilo oblikovano tako da je pot zraka preveč ovirana, kar si ti pokazal z desko in polkrogom, krilo ne bo letelo, saj zrak NE pride do iste točke na koncu krila temveč zaradi aerodinamike zrak potuje napačno.

Krilo mora biti oblikovano tako da se zrak na koncu krila vrne ....bom rekel na isto višino kot je bil na začetku potovanja. Če je krilo narobe oblikovano, recimo tako kot to delaš ti, se delci zraka dvignejo nad tvoje "krilo" in se ne vrnejo nazaj dol. Zaradi tega se za krilom ustvari huda turbolenca, kar krilu bistveno poveča zračni upor."


To so nas nekako naučili na gimnaziji. Če se motim naj me kak fizik popravi.

Daj mi 1 primer kjer ta kmečka razlaga ne drži. prosim. Res bi rad videl luknjo v tej razlagi, ki je povsem primerna tudi za osnovnošolce.

Zakaj bi rad slišal tvoj primer? Ker ne razumem česa ti ne razumeš.

Kaj si slep? Tudi to sem vključil v svojo razlago:

DragonHeart je 2. apr 2012 ob 22:24 izjavil:

Evo, ti podam mojo razlago katero upam da boš razumel:

"krilo mora biti oblikovano tako, da je pot zraka neovirana, da krilo brez problema reže zrak. Poleg tega mora biti krilo oblikovano tako, da se na zgornji strani ustvari nižji tlak kot na spodnji strani krila. Le to potem omogoči krilu, da leti, saj ga nižji tlak vleče navzgor, višji tlak pa ga prav tako v bistvu potiska navzgor. V kolikor je krilo oblikovano tako da je pot zraka preveč ovirana, kar si ti pokazal z desko in polkrogom, krilo ne bo letelo, saj zrak NE pride do iste točke na koncu krila temveč zaradi aerodinamike zrak potuje napačno.

Krilo mora biti oblikovano tako da se zrak na koncu krila vrne ....bom rekel na isto višino kot je bil na začetku potovanja. Če je krilo narobe oblikovano, recimo tako kot to delaš ti, se delci zraka dvignejo nad tvoje "krilo" in se ne vrnejo nazaj dol. Zaradi tega se za krilom ustvari huda turbolenca, kar krilu bistveno poveča zračni upor."


To so nas nekako naučili na gimnaziji. Če se motim naj me kak fizik popravi.

kak fizik se bo tej razlagi smejal vendar poizkušam razložiti čimbolj kmečko zakaj Tvoj polkrog ne bi deloval.


Zrak ne potuje kot da bi bil namagnete. Če ustvariš prehude oblike, se zrak ne bo gibal v skladu s krilom ampak bo ostal na najvišji višini kamor ga pač usmeriš. Zato tvoj polrog nikoli ne bo predstavljal krila.

ne teži človek:D očitno nočeš razumeti zakaj krilo dejansko leti.

pojdi spat. če bi rad razlago pa googlej. Osnovnošolcu bi lažje razložil zakaj letalo leti. Vzami v roke osnonvošolske in srednješolske učbenike fizike, potem pa se vrni na forum.


tema je zrela za zaklep.

lp

Saj veš da nisi podal niti 1 razloga zaradi katerega bernulijeva enačba ne bi držala?

Če mora kdo kaj dokazati, si to izključno samo ti. Dokaži nam zakaj meniš da je njegova enačba nepravilna. preprosto. Samo vem da tega nisi sposoben narediti.


Ja, best buddie sem z enačbami. Ljubim enačbe, ker so izjemno enostavne za razumeti. vržeš številke notri, malo računaš in imaš rezultat ki točno pove ali nekaj drži ali ne. NI lepše reči na tem svetu kot so enačbe....zaradi enačb ljudje lahko razumemo fizikalne pojave.


kar me pripelje do vprašanja ali je prav da sem šel takrat na FRI ali bi bilo bolje iti na fakulteto za fiziko. but that is offtopic.

ponavljam zahtevo:

Če mora kdo kaj dokazati, si to izključno samo ti. Dokaži nam zakaj meniš da je njegova enačba nepravilna.


Prosim, pokaži kaj ti dejansko ni jasno. Ne razumemo kaj ti sploh ne gre v glavo.

Podaj kakršnkoli dokaz da je ta reč nepravilno, da so naše teorije nepravilne. karkoli. Podaj nek primer kjer dokažeš da ne drži kar ti govorimo.

ne bodi trd kot les.

Kdor bi res rad razumel zakaj letalo leti in zakaj je bernoulijeva razlaga napacna, si naj prebere: How Airplanes Fly: A Physical Description of Lift - Level 3

Najprej se pa vprasajte kaksna carovnija se zgodi z bernoulijem, kadar letalo leti obrnejno na glavo (in je po tej razlagi sedaj podtlak letalo vlece proti tlom??) ali pa kako za vraga lahko letijo akrobatska letala s simetricnim profilom krila?

Warped: downwash teorija je ena izmed možnih in pravilnih, a po izletu v molekularno področje prideš po ovinku nazaj na podtlake/nadtlake. Z downwash teorijo lahko, recimo, laiku enostavneje kot z bernoullijem razložiš, zakaj lahko leti ravna deska.

Ja, prides nazaj na pod/nadtlake, ker se tut dejansko dogajajo.
Ampak so posledica oz. stranski efekt ne pa osnovni razlog.

Letalo leti zarad njutna, ne pa zarad bernulija.

WarpedGone je 2. apr 2012 ob 23:31 izjavil:

Kdor bi res rad razumel zakaj letalo leti in zakaj je bernoulijeva razlaga napacna, si naj prebere: How Airplanes Fly: A Physical Description of Lift - Level 3

Najprej se pa vprasajte kaksna carovnija se zgodi z bernoulijem, kadar letalo leti obrnejno na glavo (in je po tej razlagi sedaj podtlak letalo vlece proti tlom??) ali pa kako za vraga lahko letijo akrobatska letala s simetricnim profilom krila?

Stavim da akrobatsko letako leti na izjemno preprost način. NAMREČ. pri simetričnem krilu morajo podtlak naredti tako da se krilo malo nagne...in pod določenim nakolonom ima isto funkcijo kot krilo ki je oblikovano tako da ima zgoraj krivuljo, spodaj pa je ravno. Torej, če hoče leteti obrnjen na glavo mora letalo samo pod takim kotom obrniti, da je krilo tako obrnjeno da je spet zgoraj podtlak spodaj pa nadtlak.

Krilo ki je oblikovano običajno...torej ima zgoraj krivuljo in je spodaj ravno pa se pač leti tako, da nikoli ne leti dejansko naravnost ko je obrnjen na glavo. vedno mora biti obrnjen tako, kot da hoče leteti navzgor vendar ga sila lepo izravna in leti naravnost.



hm. waw. dejansko sem v obeh primerih opisal isto reč, le da pri prvem primeru delamo podtlak kot da je krilo obrnjeno povsem pravilno, pri drugem primeru pa krilo dela svojo vlogo kot bi moralo, le pilot to izkorišča na drug način.

ne moreš da verjameš.

V knjižnjici je toliko knjig o aerodinamiki da jih celo izposojajo..

Nasa ima zanimiv applet, ni ravno najbolj natančen, je pa poučen:
http://www.grc.nasa.gov/WWW/k-12/airpla...

pogrešam jypea in thomasa v tej temi

---> Brane

Le kaj si bral zadnje čase? :))))
Ni treba odgovorit, ker mislim da vem...
Da ti malo pomagam...

Oblika krila ni važna...res je. Letalo leti tudi obrnjeno.
Kot krila ni važen(saj ne kot glavni princip).Letalo leti tudi brez da bi imelo določen kot.

Skrivnost se skriva v hitrosti letala in površini(celotni) letala. Ja Berni je še najbližje pravi razlagi.

Kmečko razmišljam takole. Ko letalo miruje, je sila zraka, ki pritiska na zgornjo površino, enaka sili zraka, ki pritiska na spodnjo površino. Ko leti, je sila zraka, ki pritiska na krilo od spodaj nazgor, enaka teži letala in sili zraka, ki pritiska na krilo od zgoraj navzdol. Krilo pač mora biti oblikovano tako, da to omogoči.

Aston_11 je 3. apr 2012 ob 10:40 izjavil:

Kmečko razmišljam takole. Ko letalo miruje, je sila zraka, ki pritiska na zgornjo površino, enaka sili zraka, ki pritiska na spodnjo površino. Ko leti, je sila zraka, ki pritiska na krilo od spodaj nazgor, enaka teži letala in sili zraka, ki pritiska na krilo od zgoraj navzdol. Krilo pač mora biti oblikovano tako, da to omogoči.

Globje je potrebno razmišljat...

Kot prvo se je potrebno vprašat: Kaj drži zrak pokonc...Na prvi pogled simpl vprašanje...Povem ti... ni tako simpl.

Aston_11 je 3. apr 2012 ob 10:40 izjavil:

Kmečko razmišljam takole. Ko letalo miruje, je sila zraka, ki pritiska na zgornjo površino, enaka sili zraka, ki pritiska na spodnjo površino. Ko leti, je sila zraka, ki pritiska na krilo od spodaj nazgor, enaka teži letala in sili zraka, ki pritiska na krilo od zgoraj navzdol. Krilo pač mora biti oblikovano tako, da to omogoči.

Če je profil spodaj raven in zgoraj zaobljen bo letelo tudi brez nadtlaka pod krilom oz. brez da ga karkoli potiska gor. Dovolj je podtlak na zgornjem delu krila da "vleče" gor. To velja samo za normalen let, za vzlet in pristanek pa je potrebno spremeniti vpadni kot, da ima dovolj vzgona pri počasnem letenju.

Qcube je 3. apr 2012 ob 11:00 izjavil:

Aston_11 je 3. apr 2012 ob 10:40 izjavil:

Kmečko razmišljam takole. Ko letalo miruje, je sila zraka, ki pritiska na zgornjo površino, enaka sili zraka, ki pritiska na spodnjo površino. Ko leti, je sila zraka, ki pritiska na krilo od spodaj nazgor, enaka teži letala in sili zraka, ki pritiska na krilo od zgoraj navzdol. Krilo pač mora biti oblikovano tako, da to omogoči.

Če je profil spodaj raven in zgoraj zaobljen bo letelo tudi brez nadtlaka pod krilom oz. brez da ga karkoli potiska gor. Dovolj je podtlak na zgornjem delu krila da "vleče" gor. To velja samo za normalen let, za vzlet in pristanek pa je potrebno spremeniti vpadni kot, da ima dovolj vzgona pri počasnem letenju.

Ne.. letalo "leti" ne glede kje se dela podtlak.

Beri "leti" = sila je vedno gor.


In še enkrat...oblika krila ni važna. Govorimo o osnovni teoretični mehaniki, ki je temelj (bi morala biti).

To vemo iz poskusov. Postavimo "ploh" vodoravno in ga pospešimo vodoravno. Ploh bo letel (sila gor). Najbrž mi ni treba povedat kaj se bo zgodil če ploh obrnemo. Pustite vse drugo. Zakaj ploh leti z dovolj veliko površino in dovolj veliko hitrostjo. To je vprašanje.

Blinder je 3. apr 2012 ob 11:23 izjavil:

če dvomistev bernoullijev efekt pol verjetno dvomiste tudi v to, da je zemlja okrogla

megla...

He he... Danes lahko leti tudi stol in miza, s primernimi motorji in računalniškim uravnavanjem delovanja le-teh. Kar je bilo včasih nemogoče, ker pilot ni bil sposoben tako natančnega mikrokrmiljenja vseh parametrov, je danes povsem mogoče, prav zaradi računalnikov.

Danes, da letalo leti, niti ne rabiš več vzgona. Dobolj je, da motorji potiskajo zrak navzdol, in tako ustvarjajo potisk. Krila bodo v aviaciji prihodnosti le še zaradi lepšega ;)