Aerodinamika

Yes sir! Zelo tako. Torej bi morali neločljivo vplesti v problem tudi stabilnost vozila. Potem je pa stvar odvisna še od hitrosti. Ni ista oblika za vse hitrosti.

atubbuta, to kar ti pravis je najbolj zgresena razlaga zakaj letalo leti, celo v nekaterih publikacijah se pojavlja ta razlaga, ki je seveda napacna. Zrak nic ne pospesuje niti ne zavira, vsaj ne na tak nacin kot si ti napisal, preberi si moje poste na zacetku, sem lepo razlozil zakaj in kako letalo leti. Nisem avtoriteta niti strokovnjak (zaenkrat ) na tem podrocju, zaupam pa v profesorja na fakulteti. Mimogrede, studiram (zracni) promet.

mislim da imas v mislih zrak in zracne tokove... Tako je, tocno to sem razlozil na zacetku.

Ali veš?
Na letalsko krilo, ki se hitro giblje skozi zrak, delujejo podobne sile kot na žogo v curku. Krilo je oblikovano tako, da najbolje izkoristi oba učinka: na spodnji strani, ki je nagnjena, deluje povečan tlak, na zgornjo, ki jo zrak hitreje obteka, pa zmanjšan tlak. Sila zaradi obeh vzdigne letalo v zrak in ga obdrži v njem.

vir: hiša experimentov

Vsa umetnost pri aerodinamičnem vzgonu na krilu je:

Na sprednjem delu krila se zračni tok razdeli na dva dela, spodnjega in zgornjega. Kot je že nekdo omenil pred mano, se zaradi dinamoelastičnih lastnosti zraka začne zgornji tok gibati hitreje, kar po Bernoullijevi enačbi ustvari podtlak glede na okolico, zato se začne krilo postavljati na rep.

Na zgornji strani v zadnji tretjini krila, ko se laminarni tok začne trgati od površine in usmerjati v vortex pojavi sila, ki hoče krilo zavrteti na nos in ta sila ustvari ravnotežje momentu bernoullijevi sili, obe sili skupaj pa tvorita dinamično silo vzgona. Tu tudi najbolj vstopi v veljavo Reynoldsovo število, gladkost površine itd....

Potem pa glede na obliko krila oz. profil dosegamo različne ravnotežne pogoje, npr. low-glide profili za počasno letenje, selftrim profile, ki se pri večjih hitrostih začnejo sami postavljati na nos, davisovi profili za velike krilne obremenitve in počasno letenje... tega je ogromno.


Kar se pa avtomobilov tiče, je najbolj idealna oblika avta (po vzdolžnem prerezu) pri podvozju na glavo obrnjen selftrim profil (za izpodrivanje zračne mase), pri karoseriji pa V kljun, čimbolj simetričen vzdolžni prerez in nizko spuščen ter zaokrožen zadek.
To je pogruntal Mercedes, pri avto, ki bo narejen na ta način, pa bo MB Vision CLS. Take a look (ne delam reklame... sicer pa, kot da komu koristi reklama za tak avto )


Glede aktivne površine je pa tako, da stvar že leti. Zelo zelo dolgo. In predvsem zelo zelo hitro. Sicer res v zelo primitivni obliki, je pa dobro izhodišče za nadaljne raziskave, ki so že obrodile sadove, namreč ADSS (Active Dynamic Surface Shaping), ki pa žal še ne leti.

Kdo ve, kje je ta "primitivna" oblika aktivnega prilagajanja vgrajena ?

LP, B

Kaj ne verjame? Kdo? Kako in zakaj letajo avioni? Jasno je zakaj. Da pa je tanov MB idealen ... hehe

Ce imas zadevo simetricno potem se definitivno, pri letalskem krilu pa v nobenem primeru.

Atabutta: ko letiš hrbtno, imaš vpadni kot bistveno večji -> prav zato se pri akrobatskih letalih uporabljajo pretežno kritični simetrični profili, da so karakteristike leta pri hrbtnem in normalnem letu čimbolj podobne. Pri komercialnih letalih te potrebe seveda ni, zato se pač uporabljajo drugačni profili. Teorija o "daljši poti" pa, vsaj delno, drži (simetrija pri malih vpadnih kotih).

LP B

BigWhale: ne boš verjel, da ga je tudi tak avion sposoben narediti.

In, ne boš verjel, 747 od verzije 200B naprej (ta verzija je tudi Air Force One) ima to letalo tudi sposobnost krmiljenja samo z motorji, če se zgodi totalna odpoved krmilnega sistema... stvar deluje nekako takole:

gor: vsi motorji full throttle,
dol: vsi motorji reverse thrust
levo: motorja 1 in 2 na 1/4, motorja 3 in 4 na 80%
desno: motorja 3 in 4 na 1/4, motorja 1 in 2 na 80%
.
.
.
in kombinacije

btw: 747 tudi izredno lepo naredi enostavni luping, samo dovolj izurjenega pilota je treba...

LP, B

Ravno nasprotno... male "prdalice" imajo napram lastni masi dokaj velik induciran upor in hitro izgubijo hitrost, kar pomeni zmanjšanje glide-ratia (k - pove, koliko metrov v horizontali prejadraš s stalno hitrostjo ob izgubi enega metra višine; padala imajo nekje 4-6, lahka letala nekje 10-15, potniška aviacija nekje okoli 25, jadrilice tudi do 80!)...

Nasprotno ima recimo en 737 izredno veliko maso v primerjavi s tem, kakšen upor inducira s svojim prečnim presekom in zato lahko dolgo ohranja neko optimalno hitrost za jadranje... seveda vse v mejah normale...

Se je že zgodilo, da je poln FedEX-ov cargo 747 prijadral nazaj... nobenemu nič jasno, kako je blo to možno, piloti so ratali narodni heroji, pri boeingu so se pa smejali...

Hm, nevem no.. sem se zmeraj precej skepticen okrog tega. :P

Boeing: "Ravno nasprotno... male "prdalice" imajo napram lastni masi dokaj velik induciran upor in hitro izgubijo hitrost, kar pomeni zmanjšanje glide-ratia (k - pove, koliko metrov v horizontali prejadraš s stalno hitrostjo ob izgubi enega metra višine; padala imajo nekje 4-6, lahka letala nekje 10-15, potniška aviacija nekje okoli 25, jadrilice tudi do 80!)..."

To pomeni, da ko tvojemu soimenjaku odpovejo vsi motorji, lahko preleti še 250 km do pristanka? Skoraj težko bi to verjel. Zdi se mi ogromno!

PS: Kaj je to enostaven luping? Kašna je sploh razlika med enostavnim in pravim? A je fora v kotu?

Pa Thomas jz to dobr vem! Ja čudn, da mi gre z biciklom po klancu 70 km/h, a avtom pa 120 km/h. (Brez pogona) Pa čeprav ima avto manjšo specifično maso, kot pa jaz na kolesu.

Večja gostota? Recimo, da imam jaz s kolesom cirka 200 l (čeprav jih imam manj) in okoli 100 kg. Avto pa ima gotovo 5000 l, tehta pa 1000 kg. Pa saj smo res kar blizu, ampak še vedno ima avto 2.5x manjšo gostoto.

A se morda motim?

"pikiranje pod kotom med -20 in -30 stopinjami"

Kaj je to lega oz. orientacija letala ali drsni kot?

To je lega letala glede na horizont.. se pravi, nos je nagnjen za recimo 30 stopinj dol.

Sliši se veliko, ja.

Probajte na kakšnem simu kdaj.

Odvisno od vetrov, teže... načeloma med 25 in 35 stopinjami... za potniške reaktivce seveda, za lahka letala je to 20 stopinj pri vzletu...