» »

Aerodinamika

Aerodinamika

1
2
»

Thomas ::

Yes sir! Zelo tako. Torej bi morali neločljivo vplesti v problem tudi stabilnost vozila. Potem je pa stvar odvisna še od hitrosti. Ni ista oblika za vse hitrosti.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

atubbuta ::

frenk: "jest sm pa mislu, da se vzgon nardi zato, ker je zgornji del krila daljši in raztegne zrak, ter mu s tem zmanjša gostoto, kar povzroči nadtlak"

Ne, obratno je. Krilo je oblikovano tako, da se zrak, ki potuje ob zgornjem delu krila zaradi elastičnostnih karakteristik zraka močno pospeši. Zaradi te neenakomerne hitrosti zraka prde do PODTLAKA, ki krilo na zgornji strani potiska NAVZDOL manj kot bi ga ob mirovanju. Na spodnji strani krila zrak zavira, kar ustvari NADTLAK. Ta spodnjo stran krila potiska NAVZGOR močneje, kot bi ga ob mirovanju.
Tako je pri mirovanju razlika v pritisku 0, pri letu pa dobimo na spodnji strani krila mnogo večji pritisk, kot na zgornji.

bradek ::

atubbuta, to kar ti pravis je najbolj zgresena razlaga zakaj letalo leti, celo v nekaterih publikacijah se pojavlja ta razlaga, ki je seveda napacna. Zrak nic ne pospesuje niti ne zavira, vsaj ne na tak nacin kot si ti napisal, preberi si moje poste na zacetku, sem lepo razlozil zakaj in kako letalo leti. Nisem avtoriteta niti strokovnjak (zaenkrat :D) na tem podrocju, zaupam pa v profesorja na fakulteti. Mimogrede, studiram (zracni) promet.

Vesoljc ::

ni catch v tem, da oblika krila povzroči rotacijo le-tega in s tem tudi rotacijo celega letala?
Abnormal behavior of abnormal brain makes me normal...

bradek ::

mislim da imas v mislih zrak in zracne tokove... Tako je, tocno to sem razlozil na zacetku.

Vesoljc ::

ja, razlika v dolžini poti (zgornja polovica krila in spodnja) povzroči, da se krilo začne "prilagajati" (rotirati) zračnim tokovom zgoraj in spodaj. krilo poskuša izravnati tokove in to mu tudi uspe tako da se rahlo obrne okoli svoje x (če sedimo v letalu) osi. tako postaneta dolžini zgoraj in spodaj enaki, ker pa se krilo prilagodilo tokovom, se je s tem tudi letalo rahlo obrnilo in kar na enkrat se dviga...

bluzim? :P
Abnormal behavior of abnormal brain makes me normal...

ali3n ::


Ali veš?
Na letalsko krilo, ki se hitro giblje skozi zrak, delujejo podobne sile kot na žogo v curku. Krilo je oblikovano tako, da najbolje izkoristi oba učinka: na spodnji strani, ki je nagnjena, deluje povečan tlak, na zgornjo, ki jo zrak hitreje obteka, pa zmanjšan tlak. Sila zaradi obeh vzdigne letalo v zrak in ga obdrži v njem.

vir: hiša experimentov :D
- "Rozi vidm." "S psom!"
- "A vidš, to je pa že delirij... preveč piješ! Dec nemarn..."

Zgodovina sprememb…

  • zavaroval slike: Predator ()

frenk ::

ali3n: pravjo da je ta teorija zgrešena:)

brad3k: kje pa študiraš ti zračni promet?:\

Boeing ::

Vsa umetnost pri aerodinamičnem vzgonu na krilu je:

Na sprednjem delu krila se zračni tok razdeli na dva dela, spodnjega in zgornjega. Kot je že nekdo omenil pred mano, se zaradi dinamoelastičnih lastnosti zraka začne zgornji tok gibati hitreje, kar po Bernoullijevi enačbi ustvari podtlak glede na okolico, zato se začne krilo postavljati na rep.

Na zgornji strani v zadnji tretjini krila, ko se laminarni tok začne trgati od površine in usmerjati v vortex pojavi sila, ki hoče krilo zavrteti na nos in ta sila ustvari ravnotežje momentu bernoullijevi sili, obe sili skupaj pa tvorita dinamično silo vzgona. Tu tudi najbolj vstopi v veljavo Reynoldsovo število, gladkost površine itd....

Potem pa glede na obliko krila oz. profil dosegamo različne ravnotežne pogoje, npr. low-glide profili za počasno letenje, selftrim profile, ki se pri večjih hitrostih začnejo sami postavljati na nos, davisovi profili za velike krilne obremenitve in počasno letenje... tega je ogromno.


Kar se pa avtomobilov tiče, je najbolj idealna oblika avta (po vzdolžnem prerezu) pri podvozju na glavo obrnjen selftrim profil (za izpodrivanje zračne mase), pri karoseriji pa V kljun, čimbolj simetričen vzdolžni prerez in nizko spuščen ter zaokrožen zadek.
To je pogruntal Mercedes, pri avto, ki bo narejen na ta način, pa bo MB Vision CLS. Take a look (ne delam reklame... sicer pa, kot da komu koristi reklama za tak avto :))


Glede aktivne površine je pa tako, da stvar že leti. Zelo zelo dolgo. In predvsem zelo zelo hitro. Sicer res v zelo primitivni obliki, je pa dobro izhodišče za nadaljne raziskave, ki so že obrodile sadove, namreč ADSS (Active Dynamic Surface Shaping), ki pa žal še ne leti.

Kdo ve, kje je ta "primitivna" oblika aktivnega prilagajanja vgrajena ?

LP, B
Ko segaš po zvezdah ne skrbi, če kakšno zgrešiš... Morebiti ujameš Luno...
R50e AS355n, T-Rex600FBL, T-Rex500FBL, T-Rex450FBL, Futura + JetCat 200SX

bradek ::

Boeing ravno to sem jaz povedal, pa mi noben ne verjame :))

P.S.: Treba je dodat, da zgornji tok ne pospesi zato da bi ujel spodnji tok, zgornji in spodnji se nikoli ne spojita nazaj v isti tocki v kateri sta se razcepila.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: bradek ()

Thomas ::

Kaj ne verjame? Kdo? Kako in zakaj letajo avioni? Jasno je zakaj. Da pa je tanov MB idealen ... hehe
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Boeing ::

Brad3K: Se spojita. Pri kritičnih simetričnih profilih brez vpadnega kota (razni zanki stabilizatorji itd..) Ampak še vedno ne popolnoma, vrtincem se pač ne da izognit.

Thomas: nihče ni rekel, da je Vision CLS idealen. Je pa zelo dober (in drag ;)) začetek tega, čemur se bo čez čas lahko reklo areodinamika avtomobila...
Ko segaš po zvezdah ne skrbi, če kakšno zgrešiš... Morebiti ujameš Luno...
R50e AS355n, T-Rex600FBL, T-Rex500FBL, T-Rex450FBL, Futura + JetCat 200SX

bradek ::

Ce imas zadevo simetricno potem se definitivno, pri letalskem krilu pa v nobenem primeru.

atubbuta ::

Teorija o daljši poti na gornji strani krila je popolnoma zgrešena! Dokaz je, že to, da v obratni smeri tega efekta NI. Mar je takrat dolžina poti drugačna?

Boeing ::

Atabutta: ko letiš hrbtno, imaš vpadni kot bistveno večji -> prav zato se pri akrobatskih letalih uporabljajo pretežno kritični simetrični profili, da so karakteristike leta pri hrbtnem in normalnem letu čimbolj podobne. Pri komercialnih letalih te potrebe seveda ni, zato se pač uporabljajo drugačni profili. Teorija o "daljši poti" pa, vsaj delno, drži (simetrija pri malih vpadnih kotih).

LP B
Ko segaš po zvezdah ne skrbi, če kakšno zgrešiš... Morebiti ujameš Luno...
R50e AS355n, T-Rex600FBL, T-Rex500FBL, T-Rex450FBL, Futura + JetCat 200SX

BigWhale ::

Dejstvo je, da danasnje avione v zraku drzi predvsem njihov velik motor. Ki avion potisne naprej, da dobi dovolj vzgona. Pri vojaskih letalih je stvar malenkostno drugacna, tam igrajo precej veliko vlogo tudi krmilne povrsine, ki jih on board computer krmili v realtime-u, drugace bi se dogajale traparije.

PS: Rad bi videl B-747, ki naredi flameout landing (crknjeni motorji)...

madmitch ::

BigWhale: ne boš verjel, da ga je tudi tak avion sposoben narediti.
Nobody is perfect, my name is Nob Ody

Tattoo- ::

igWhale: ne boš verjel, da ga je tudi tak avion sposoben narediti.

In to brez večjih problemov :))
Racing is in my blood - Ayrton Senna

Boeing ::

:)

In, ne boš verjel, 747 od verzije 200B naprej (ta verzija je tudi Air Force One) ima to letalo tudi sposobnost krmiljenja samo z motorji, če se zgodi totalna odpoved krmilnega sistema... stvar deluje nekako takole:

gor: vsi motorji full throttle,
dol: vsi motorji reverse thrust
levo: motorja 1 in 2 na 1/4, motorja 3 in 4 na 80%
desno: motorja 3 in 4 na 1/4, motorja 1 in 2 na 80%
.
.
.
in kombinacije :)

btw: 747 tudi izredno lepo naredi enostavni luping, samo dovolj izurjenega pilota je treba...

LP, B
Ko segaš po zvezdah ne skrbi, če kakšno zgrešiš... Morebiti ujameš Luno...
R50e AS355n, T-Rex600FBL, T-Rex500FBL, T-Rex450FBL, Futura + JetCat 200SX

BigWhale ::

Ja, jasno, vse v mejah normale. Ampak en glomazen avion je brez motorja precej bolj bogi kot ena mala ultra lahka prdalica. Kar se vzgona tice.

Boeing ::

Ravno nasprotno... male "prdalice" imajo napram lastni masi dokaj velik induciran upor in hitro izgubijo hitrost, kar pomeni zmanjšanje glide-ratia (k - pove, koliko metrov v horizontali prejadraš s stalno hitrostjo ob izgubi enega metra višine; padala imajo nekje 4-6, lahka letala nekje 10-15, potniška aviacija nekje okoli 25, jadrilice tudi do 80!)...

Nasprotno ima recimo en 737 izredno veliko maso v primerjavi s tem, kakšen upor inducira s svojim prečnim presekom in zato lahko dolgo ohranja neko optimalno hitrost za jadranje... seveda vse v mejah normale...

Se je že zgodilo, da je poln FedEX-ov cargo 747 prijadral nazaj... nobenemu nič jasno, kako je blo to možno, piloti so ratali narodni heroji, pri boeingu so se pa smejali... :)
Ko segaš po zvezdah ne skrbi, če kakšno zgrešiš... Morebiti ujameš Luno...
R50e AS355n, T-Rex600FBL, T-Rex500FBL, T-Rex450FBL, Futura + JetCat 200SX

madmitch ::

Časi, ko so velika letala cepala kot kamni ob vsaki odpovedi motorja ali krmil, so daleč mimo.
Nobody is perfect, my name is Nob Ody

BigWhale ::

Hm, nevem no.. sem se zmeraj precej skepticen okrog tega. :P

Thomas ::

Večji čudež kot to, da 747 leta tako kot leta - bi bil samo ta, da ne bi letel. Dogaja se samo vse, kar se mora dogajati, da velja F=ma (vektorsko). To v vsakem kubičnem milimetru 747 in ozračja okoli. Narava gara samo za ipolnitev te enačbe. Da bi pa ljudem bila kakorkoli (ne)naklonjena ... ji pa ne ostane nič energije. Samo F=ma jo obsedeno briga.

Kar človeštvo lahko izkorišča za svoje nakane, kolikor zna (=lahko izračuna).
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

atubbuta ::

Boeing: "Ravno nasprotno... male "prdalice" imajo napram lastni masi dokaj velik induciran upor in hitro izgubijo hitrost, kar pomeni zmanjšanje glide-ratia (k - pove, koliko metrov v horizontali prejadraš s stalno hitrostjo ob izgubi enega metra višine; padala imajo nekje 4-6, lahka letala nekje 10-15, potniška aviacija nekje okoli 25, jadrilice tudi do 80!)..."

To pomeni, da ko tvojemu soimenjaku odpovejo vsi motorji, lahko preleti še 250 km do pristanka? Skoraj težko bi to verjel. Zdi se mi ogromno!

PS: Kaj je to enostaven luping? Kašna je sploh razlika med enostavnim in pravim? A je fora v kotu?

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: atubbuta ()

Thomas ::

Zračni upor gre z r2, kinetična energija pa z r3 in še kvadratom hitrosti zraven! Zato je dolet (z motorji na off) (cargo) 747 veliko večji kot polne (cargo) Dakote. Si se že kdaj vprašal, zakaj je tuna riba tako velika in kljub temu tako hitra? Zaradi tega - in ne kljub temu.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

atubbuta ::

Pa Thomas jz to dobr vem! Ja čudn, da mi gre z biciklom po klancu 70 km/h, a avtom pa 120 km/h. (Brez pogona) Pa čeprav ima avto manjšo specifično maso, kot pa jaz na kolesu.

Thomas ::

Avto ni direktno primerljiv s kolesom zato, ker je veliko manj aerodinamičn, njegova gostota je pa seveda večja. 747 in Dakota sta bolj.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

atubbuta ::

Večja gostota? Recimo, da imam jaz s kolesom cirka 200 l (čeprav jih imam manj) in okoli 100 kg. Avto pa ima gotovo 5000 l, tehta pa 1000 kg. Pa saj smo res kar blizu, ampak še vedno ima avto 2.5x manjšo gostoto.

A se morda motim?

Boeing ::

Pri odpovedi vseh motorjev greš načeloma v rahlo pikiranje pod kotom med -20 in -30 stopinjami, da dosežeš in obdržiš optimalno hitrost, ki pa je za 747 enih 250-280kts (cca 600km/h) po mojih izkušnjah iz raznih simulatorjev, iz 10000 metrov pa se s takšno hitrostjo spuščaš okoli pol ure, raje kako minuto več.... :)


Enostavni luping je to, kar vsi razumemo pod pojmom luping; enostavni zato, ker je to samo ena izmed mnogih oblik... kvadratni luping, hip-hop luping, rdeči luping, luping s sodčkom, luping z obratom... in še vse naštete in nenaštete variante v minus...

LP B
Ko segaš po zvezdah ne skrbi, če kakšno zgrešiš... Morebiti ujameš Luno...
R50e AS355n, T-Rex600FBL, T-Rex500FBL, T-Rex450FBL, Futura + JetCat 200SX

atubbuta ::

"pikiranje pod kotom med -20 in -30 stopinjami"

Kaj je to lega oz. orientacija letala ali drsni kot?

madmitch ::

250-280 vozlov je 450-500 km/h, -20 -30 se mi zdi malo velik kot!?
Nobody is perfect, my name is Nob Ody

Boeing ::

To je lega letala glede na horizont.. se pravi, nos je nagnjen za recimo 30 stopinj dol.

Sliši se veliko, ja.

Probajte na kakšnem simu kdaj.
Ko segaš po zvezdah ne skrbi, če kakšno zgrešiš... Morebiti ujameš Luno...
R50e AS355n, T-Rex600FBL, T-Rex500FBL, T-Rex450FBL, Futura + JetCat 200SX

atubbuta ::

Kolikšna je pa potem nagnjenost letala pri vzletanju? Zdi se mi, da kar precej!

Boeing ::

Odvisno od vetrov, teže... načeloma med 25 in 35 stopinjami... za potniške reaktivce seveda, za lahka letala je to 20 stopinj pri vzletu...
Ko segaš po zvezdah ne skrbi, če kakšno zgrešiš... Morebiti ujameš Luno...
R50e AS355n, T-Rex600FBL, T-Rex500FBL, T-Rex450FBL, Futura + JetCat 200SX
1
2
»


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Nadzvočno potniško letalo

Oddelek: Loža
182611 (1669) PandaFlow2
»

Dež in milni mehurčki

Oddelek: Znanost in tehnologija
6660 (461) garamond
»

Zakaj letalo leti (strani: 1 2 3 4 5 6 7 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
31548431 (43853) seminal
»

Toča! (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
746742 (5074) gzibret
»

Balon v orbito in zakaj ne

Oddelek: Znanost in tehnologija
202696 (2180) Brane2

Več podobnih tem