Kaj nam delate, slavisti(?)...

Operater je bajeslovno bitje v slovenski mitologiji?

SimplyMiha je 26. jun 2015 ob 18:52 izjavil:

Brezvezna je, ker beseda še ni uveljavljena in bi jo bilo treba cele generacije učiti v šole, preden bi se sploh prijela, medtem ko že imamo povsem solidno alternativo, ki se že dosti uporablja.

A sploh kaj pomisliš, preden napišeš bedarijo?
Koliko časa si se moral učiti besedo dron?

SimplyMiha je 26. jun 2015 ob 21:01 izjavil:

Nisem še videl, da bi to besedo poučevali pri slovenščini. Kdo zdaj piše bedarije?

Ah daj no, ko so pa nekaj let nazaj na sceno uleteli "prekarci/prekerci" so pa vsi takoj znali, kot da bi bila beseda iz otroške pesmice. Nobenih slavističnih zadržkov. ;)

Matako je 26. jun 2015 ob 21:03 izjavil:

SimplyMiha je 26. jun 2015 ob 21:01 izjavil:

Nisem še videl, da bi to besedo poučevali pri slovenščini. Kdo zdaj piše bedarije?

Ah daj no, ko so pa nekaj let nazaj na sceno uleteli "prekarci/prekerci" so pa vsi takoj znali, kot da bi bila beseda iz otroške pesmice. Nobenih slavističnih zadržkov. ;)

Pravzaprav ne vem, kaj je prekarec oz. prekerec.

Okapi je 26. jun 2015 ob 21:04 izjavil:

Nisem še videl, da bi to besedo poučevali pri slovenščini. Kdo zdaj piše bedarije?

Kako je to mogoče????? Niso je učili, in vendar vsi vemo, kaj pomeni? Ne morem verjeti!

In ja, še vedno si ti tisti, ki piše bedarije.

Nekateri se naučimo angleščine.

Nekaj sekund. Cel angleški besednjak je pa seveda trajal nekaj dlje in to je vključevalo branje raznoraznega čtiva. Kitajci in Japonci se dobesedno napiflajo vsake pismenke posebej.

Več besed je v besedišču jezika, dlje se ga je treba učiti in bolj začudeno te gledajo začetniki.

Seveda nisi mislil, da se nekajmilijonskega besednega zaklada naučiš takoj?

SimplyMiha je 26. jun 2015 ob 20:49 izjavil:

Dajva se igrat eno igrico, ok...?

Helikopter? Raketa? Balon?

Če prej nisem bil dovolj jasen. Beseda letalo je včasih zadoščala za opis naprav, ki letijo. Že lep čas ne zadošča več in označuje _eno specifično vrsto_ letalnikov. In še zdaleč ne vseh.

Opcija B je, da predlagaš spremembo pomena besede letalo v kakršnokoli letečo napravo, za naprave, ki jim pa trenutno rečemo "letala", pa predlagaš novo besedo.

Seveda nisi mislil, da se nekajmilijonskega besednega zaklada naučiš takoj?

Tudi materni jezik se učiš vse življenje. Tule pravijo, da je recimo v angleščini precej manj od milijona besed. Če tvoje znanje obsega nekaj milijonov besed (recimo, da obvladaš vsaj 10 jezikov), kje je potem problem v le še eni dodatni?

Veliki slovenski pesnik F.V.Koseski je med drugim zapisal tudi tele verze:

Slovenčev jezik potujčvavši,
te kolne kmet,
molitve bravši...

kar je seveda letelo na Iliriste, ki so, tudi z uvedbo aorista, hoteli na silo slovenščino približati drugim južnoslovanskim jezikom.
Prav njim se moramo zahvaliti za ukinitev bohoričice, ki je bila tudi za Prešerna še čisto dobra, za siljenje konzonantnih packarij ala lj, nj etc. v slovenska krajevna imena (Ljubljana, Kranj, Celje ipd.) in uvedbo slavne trojke čžš, ki bo za vedno ostala uganka nepismenim obiskovalcem naše lepe dežele (razen Čehom ipd).

Ni vic v tem, da smo čim bolj drugačni od drugih. Svetovni trend je pač ta, da si postajamo vedno bolj podobni. Hvalabogu.

SimplyMiha je 26. jun 2015 ob 20:49 izjavil:

Dajva se igrat eno igrico, ok...?

Naprava za kukanje? Kukalo.
Pripravek za sladkanje? Sladilo.
Naprava za precejanje? Cedilo.

Naprava za letenje je...?

Izpostavil bi dve stvari:

1. Iz sebe delaš bedaka. Navedel si glagolnik in samostalnik iz katerega izhaja. Kukanje (glagolnik) je glagol samostalnika kukalo. Enako velja za ostale primere.
Tako, da je tvoj argument nima smisla :D

2. Itak, da ti je takoj jasno, da je cedilnik nekaj s čimer cediš. Zato, ker si informacijo povezal z besedo. Saj se nisi rodil z vedenjem kaj je cedilnik in kaj se z njim počne.

Zaradi mene bi se lahko letalo imenovalo furči-čurči, pa bi se zdaj lahko prepirali zakaj bi se moral furči-čurči imenovat letalo, če nam nič ne pove o furči-čurčijih.

NE SE SMEŠIT!

Kaj pa če bi se malce ohladili?

Navsezadnje ni potrebe, da bi na prvo žogo poimenovali vsako stvar, ki priskaklja mimo. Do pred kratkim - natančneje, dokler ni CIA popularizirala teh strojev s serijo izvensodnih pobojev - smo zlahka shajali z letali in helikopterji. In morilski droni so vsi po vrsti letala. Stvari, na katere pri nas streljajo z lovskimi puškami, so tehnično gledano še vedno helikopterji. Ameriška vojska uporablja Boeing CH-47 Chinook že od leta 1961, pa do danes ni bilo potrebe, da bi ločili navadne helikopterje od dvorotorskih. Število veternic, ki štrlijo v zrak, je dokaj nepomembno. Stric ni streljal, ker so ga zmotile štiri veternice, "Satanovo delo! Helikopter mora imeti eno!" - če bi bil to problem, bi poimenovanje seveda pomagalo.

Tudi za modele letal ("RC") do sedaj nismo uporabljali posebnih besed. V čem je dron drugačen od navadnega RC letala, ki brenči nad sosednjim poljem? Ali modela helikopterja (razen, da je klasične modele helikopterjev težko obvladovati, novi pa letijo sami)?

Temeljni problem je seveda v tem, da novinarji "povzemajo" tuje (angleške) prispevke in to 1:1. Če se v originalu (ali članku, bližje originalu) pojavi 6 besed, skušajo narediti slovenski članek s 6 besedami.

Okapi je 27. jun 2015 ob 10:28 izjavil:

Prvi je, da je nekatere strah, da bi imeli "preveč" besed (ker se očitno bojijo, da bodo morali ves prosti čas porabiti za učenje teh novih besed). Drugi je, da vsi mislijo, da so strokovnjaki za slovenski jezik (kljub temu, da so v šoli imeli slabo oceno - ali pa morda prav zaradi tega).

Ti bom kar na besedo verjel.

Okapi je 27. jun 2015 ob 10:28 izjavil:

Ameriška vojska uporablja Boeing CH-47 Chinook že od leta 1961, pa do danes ni bilo potrebe, da bi ločili navadne helikopterje od dvorotorskih. Število veternic, ki štrlijo v zrak, je dokaj nepomembno.

In zakaj ne bi smeli imeti še posebnega imena za stvar, iz katerega bi bilo razvidno, koliko vetrnic ima? Saj te nihče ne sili, da ga uporabljaš. Uporabljaš ga prostovoljno, če hočeš, da je tvoja misel bolj jasna.

Temeljna problema sta dva. Prvi je, da je nekatere strah, da bi imeli "preveč" besed (ker se očitno bojijo, da bodo morali ves prosti čas porabiti za učenje teh novih besed). Drugi je, da vsi mislijo, da so strokovnjaki za slovenski jezik (kljub temu, da so v šoli imeli slabo oceno - ali pa morda prav zaradi tega).

O.

Zanimiva korelacija med ocenami in znanjem.

"Dron" je meni dovolj slovensko, kratko in jedrnato.