» »

Spletni test znanja slovenščine

Spletni test znanja slovenščine

1 2
3
4

Sakin ::

Ali lahko podaš tri primere teh ekscentrizmov in debilizmov?


Evo 4;
Žeton - vrženček, hamburger - mesni krof, prenosni rač. - nakolenčnik, žemlja - razpočnica.

šernk ::

kaj vi to z googlom rešujete da pridete do 80+%?

52,27%...pa je že profesorca v srednji rekla, da smo vsi nepismeni, očitno je imela prav :))

eh ne sekiram se za neko tupasto slovenščino in njena pravila, bolj mi je pomembno da znam motorko popravt kot pa vezaj in pomišljaj postavit prav.
In general, high velocity doesn't produce harmful injuries.
But what is dangerous is the high acceleration
or deceleration given at a certain time interval.

BlueRunner ::

Žeton - vrženček, hamburger - mesni krof, prenosni rač. - nakolenčnik, žemlja - razpočnica.

Besedotvorje ti bom štel kot eno stvar. Pa še to ti bom sesul, ker nobena izmed naštetih besed ni postala del knjižnega jezika, kar pomeni, da ne moreš človeka linačti samo zato, ker je predlagal nekaj stvari, ki se pač niso prijele. Če kdo, potem ravno on razume, da je slovenščina še kako zelo živ jezik, kamor lahko polagaš svoje upe in ideje, ne moreš pa ga posiljevati. Tudi če si sam Toporišič, ne.

Glede na to, da je bil eden izmed piscev SSKJ-a, pa je zagotovo imel priložnost, da bi te besede vsilil notri, če se bi mu res šlo za vsiljevanje. Ravno tako Dular, ki se ga tudi velikokrat povezuje s siljenjem, da se tvori slovenske besede za vsako ceno.

No... najbolje pa je položaj povzel kar Dular sam: "Dvomim, ali je res mogoče posplošeno govoriti o odporu predvsem pri mlajši generaciji. Naj ponovim, da v Sloveniji ni nihče nikoli zahteval, da bi bilo treba iz slovenščine izločiti vse tujke oziroma >>za vsako ceno<< vpeljati domače besede. To je že tradicionalno le cenen izgovor, da se nekaterim sploh ne bi bilo treba potruditi za spoznavanje in rabo dobrih slovenskih besed, kaj šele, da bi svojo ustvarjalnost usmerili v tvorbo novih (po znanih besedotvornih vzorcih). Med starimi slovenskimi besedami in med novimi tvorbami je seveda tudi marsikatera manj posrečena, vendar to ne bi smel biti izgovor za počezno posmehovanje. Pri poskusih nikoli ne vemo vnaprej, ali se bodo posrečili ali ne, vendar je treba - poskusiti. Ne samo enkrat." Vira: Revija GEA.

Sicer pa se tudi tukaj na S-T velikokrat sporečemo glede kakšnega slovenskega izraza. Kar je tudi edino prav, saj je ravno izpostavljanje alternativ in iskanje boljšega poimenovanja natančno to o čemer govorita Dular in tudi, če ga bo imel priliko srečati, Toporišič.

imagodei ::

Sakin je izjavil:

Slovenščina je po nepotrebnem kompliciran jezik. Živi dokaz za to je ogromna razlika med narečji in slovnično pravilnim jezikom.


Oh, oh... Si že kdaj slišal pravi ameriški poulični sleng? Pa Cockney Rhyming slang (dasiravno to morda ni najboljši primer, ker kaže bolj na inteligenco, kot pa na nesposobnost naučiti se nečesa)? A kdaj sodeluješ na forumih? Si že slišal jamajško angleščino?

Če je razhajanje med slovnično pravilno angleščino in tisoči narečij res pomembno, potem se mora angleščino orenk poenostavit.

Najbolj smešno pri vsej stvari je to, da slovenščino za "zajebano" razglaša folk, ki angleško govori "bolj za silo". Če pa angleško obvlada, pa seveda obvlada bolj ali manj slovnično pravilno verzijo, ki se je je naučil v šoli in deloma iz televizije/interneta. V kakem črnskem getu, v sumljivi soseski v Londonu, v slumsih v kakem Indijskem mestu ali na Jamajki bi bila večina sodelujočih na forumu (avtor tega prispevka vključen) gladko izgubljenih. Še za kozarec vode se ne bi mogli zmeniti brez gestikuliranja.
- Hoc est qui sumus -

BlueRunner ::

Oh, oh... Si že kdaj slišal pravi ameriški poulični sleng? Pa Cockney Rhyming slang

Dovolj je že to, da se v Londonu potikaš po predelih, kjer prehodi za pešce nimajo narisane puščice "look right".

imagodei ::

BlueRunner je izjavil:

Daleč od tega, da bi zagovarjal Toporišiča pri njegovih ekscentrizmih in debilizmih

Ali lahko podaš tri primere teh ekscentrizmov in debilizmov?


Lahko bi jih, pa jih je Simon Lenarčič v svojih delih precej boljše od mene. Na pamet se recimo spomnim "Okolijski", za katerega so kasneje celo priznali, da gre za napako; pa spremenjen zapis samostalnikov na -lec/ v -vec (glodalec -> glodavec, volilec -> volivec; ne pa npr. kazalec -> kazavec)...

Ah, ja, pa ne pozabimo debilističnih skovank, ki jih "uzakonja" novi Pravopis: kamniškobistriški, savinjskodolinski, namesto bistriški in savinjski...

No, pa sem na koncu vseeno napisal tri debilizme, ki jih kamot prilimaš Toporišiču. Da novoreka v stilu "begavček" (za miškin kurzor) in "zgoščenka" niti ne načenjam.
- Hoc est qui sumus -

Ziga Dolhar ::

imagodei je izjavil:


Ah, ja, pa ne pozabimo debilističnih skovank, ki jih "uzakonja" novi Pravopis: kamniškobistriški, savinjskodolinski, namesto bistriški in savinjski...


Kaj je tule debilističnega?
https://dolhar.si/

imagodei ::

Se ti ne zdi nič spornega? :\

Zgodovinsko se slovenščina (še posebej v pogovorni rabi) drži krajših različic (poenostavljanje?! Hudiča!) in se izogiba takih skovank. Prebivalci Zgornjih Laz sebi ne pravijo Zgornjelazani, ampak Lazani. Prebivalci Spodnjega Dupleka prav tako niso Spodnjedupljani ampak Dupljani.

Kaj pa recimo Spodnjebesničani? Zgornjepirničanska ekipa? Julijskoalpske rože?
- Hoc est qui sumus -

BlueRunner ::

Kaj je tule debilističnega?

Verjetno to, da nekateri mislijo, da je Murska Sobota samo Sobota, da je Nova Gorica samo Gorica in ne poznajo razlike med Kamniško in Slovensko Bistrico. Za njih je vse to Bistrica.

Ravno tako (kot se je vmes imagodei oglasil) so Julijske Alpe verjetno kar Alpe in podobno. Pač jim gre na jetra pravilo kako spremeniti "rože iz Julijskih Alp" v "julijskoalpske rože". Raje pišejo na dolgo. Tako kot tudi jaz. :D

glodalec -> glodavec, volilec -> volivec; ne pa npr. kazalec -> kazavec

Nadaljevanje prevzemanja na gorenjske narečne osnove?

Zgodovina sprememb…

imagodei ::

@BlueRunner,

sem se nadejal česa bolj utemeljenega, zdaj pa niti ne vem, a je napisano kritika, ali mnenje ali kaj.

Mogoče bi moral o tej temi prebrati kakšno mnenje strokovnjaka? Kot rečeno, Simon Lenarčič se je v to reč na dolgo in na široko spustil.

Evo, tole sem bral pred časom. Če se komu da, je na strani še več gradiva.
- Hoc est qui sumus -

Ramon dekers ::

USS Liberty je izjavil:

ampak je Italjanščina vsaj uporabna v svetu, za raziko od slovenščine.


italijanščina ni ravno nek svetovni jezik, ki bi človeku zelo prav prišel. Razen v Italiji, majhnem delu Švice in na Malti, italijanščina ni prav razširjena... nekoč so te razumeli italijansko v nekaterih delih new yorka, a tam je italijanščina skoraj izumrla. Danes se je pametno učiti špansko, ne pa italijansko...

Tako da bi bilo po mojem najbolje da se v slovenske šole v vzhodni Sloveniji uvede nemščino na zahodni pa italjanščino.


Tuje jezike se že kar dosti uči v slovenskih šolah... razen, če ti ne bi kar komplet učnega procesa v slovenskem jeziku ukinil in bi tudi pouk matematike po tvojem pri nas moral potekati v italijanskem ali nemškem jeziku... tak predlog se mi pa zdi nesprejemljiv...



povej mi nekaj ti prideš k delodajalcu mu poveš da govoriš 3 jezike in sicer: italjansko, špansko nemško. Pride protikandidat in reče govorim slovensko, špansko, nemško. Pustimo druga merila, vprašam te samo koga bo vzel?

Ja ukinil bi celoten komplet slovenskega jezika, tako kot je to storil Ata Turk, in nadomestil magari celoten šolski sistem z nemščino, slovensko pa naj se govori doma in v javnosti.

Mogoče se ti zdi predlog nespremenljiv je pa najbolj perspektiven. Veš koliko delavcev bi šlo iz države če bi znali nemško, pa še boljše možnosti bi imeli, ne pa da gnijejo tu.

Zgodovina sprememb…

imagodei ::

> "Mogoče se ti zdi predlog nespremenljiv je pa najbolj perspektiven. Veš koliko delavcev bi šlo iz države če bi znali nemško, pa še boljše možnosti bi imeli, ne pa da gnijejo tu."

Brezvezno zabijanje CPU ciklov s strani trolčka. To se ne bo zgodilo. Ga ni junaka, ki bi šel ukinit slovenščino iz šol.

Nenazadnje je bila slovenščina neperspektivna že samo v Jugi, pa smo dosegli in uveljavljali, da je bila uradni jezik. Če se prav spomnim, se je celo v aferi JeBo Te Zid razburjalo, zakaj se jim sodi v srbohrvaščini.

Če si na kaj od Slovenije lahko ponosen, je to naš jezik. Mogoče ga res ne govorijo množice, se je pa obdržal skozi zgodovino, ko mu časi nikakor niso bili naklonjeni. Pove nekaj o narodni zavesti in karakterju naroda.

Problem je, ker smo nekje v zadnjih desetletjih izgubili hrbtenico in ker se očitno proti "zunanjemu sovražniku" znamo bolje boriti, kot proti "notranjemu". To slednje pa spet kaže na neko slovensko značilnost, tokrat ne tako cenjeno: vseeno če meni krava crkne, glavno da sosedu dve. Ampak to je že druga tema.

Žalostno je, da smo se pomena jezika celo zgodovino tako zavedali, sedaj ko smo pa končno samostojni, po samo 20 letih samostojnosti, pa znanje slovenščine občutno pada, ljudje bi jo ukinili iz šol in opustili, češ da je povsem nekoristna in očitno bi rade volje pozabili nanjo. Mogoče je za domačo rabo.

Saj razumem, da nimate (nimamo) v tej zabačeni luknji biti na kaj ponosni, ampak problema se lotevate na napačni strani. Ni vse, kar je slovensko, tudi zanič.
- Hoc est qui sumus -

Ramon dekers ::

"Če si na kaj od Slovenije lahko ponosen, je to naš jezik. Mogoče ga res ne govorijo množice, se je pa obdržal skozi zgodovino, ko mu časi nikakor niso bili naklonjeni. Pove nekaj o narodni zavesti in karakterju naroda."

s slovenščino si lahko v tujini obrišem rit, same perspektive pa tu ni. In ja tudi srbohrvaščina bi bila bolj perspektivna.

Sicer se pa samo prilagajam okolju in si želim boljšega kruha kot je tu

T-h-o-r ::

Enron x86 je izjavil:

Končni rezultat: "84.09%" -> a ni tako, da je znak za % nestičen (84.09 %) :)
p.S: Jverne, slovenščina se piše z malo.

Lp

% so nestični, ja
Why have a civilization anymore
if we no longer are interested in being civilized?

USS Liberty ::

povej mi nekaj ti prideš k delodajalcu mu poveš da govoriš 3 jezike in sicer: Italjansko, Špansko nemško. Pride protikandidat in reče govorim Slovensko, Špansko, Nemško. Pustimo druga merila, vprašam te samo koga bo vzel?

Tukaj je čisto odvisno za kakšno službo gre. Če iščeš službo receprtorja v hotelu ali pa kelnarja v kakšnem turističnem kraju, ti italijanščina prav pride, za vse ostalo je pa italijanščina drugorazreden jezik...

Ja ukinil bi celoten komplet slovenskega jezika, tako kot je to storil Ata Turk,

A misliš na Kemala Ataturka? On ni ukinjal nacionalnega jezika v Turčiji, prav nasprotno, on je ukinjal arabščino in promoviral turščino.

in nadomestil magari celoten šolski sistem z nemščino, slovensko pa naj se govori doma in v javnosti.

zakaj pa nemščino? nemščina je passe tako kot italijanščina... trenutno so glavni svetovni jeziki angleščina, španščina in pa mandarin kitajščina.

Mogoče se ti zdi predlog nespremenljiv je pa najbolj perspektiven.

ja, tvoj predlog se mi zdi nespremenjljiv... to je neresno in infantilno... Estoncev je še manj kot Slovencev in njihov jezik še manj razširjen kot naš, pa ne bodo šli svoj jezik ukinjat v šolah. Sicer pa ne vem, od kje ti take nore ideje, da bi pa recimo, če bi mi namesto slovensko govorili italijansko ali pa nemško, to rešilo naše probleme. Na Siciliji in v Kalabriji vsi govorijo italijansko, pa je tam še večje sranje kot pri nas.

Veš koliko delavcev bi šlo iz države če bi znali nemško, pa še boljše možnosti bi imeli, ne pa da gnijejo tu.

Naša perspektiva sigurno ni, da se vsi odselimo v Nemčijo. A si Nemce sploh vprašal, če oni nas tam hočejo? V Nemčiji pa itak rabijo večinoma tiste, ki ne znajo nič nemško... za delo v gradbeništvu in komunali v Nemčiji ne rabiš znanja nemščine...
http://en.wikipedia.org/wiki/USS_Liberty_%28AGTR-5%29

T-h-o-r ::

eni primeri so butasti


medtem ko je bil v trgovini je lahko vejica pred ko, ali pa ne


oboje pravilno


81.82 % (zafukala so me še Goriška brda in ali ali)
Why have a civilization anymore
if we no longer are interested in being civilized?

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: T-h-o-r ()

USS Liberty ::

In ja tudi srbohrvaščina bi bila bolj perspektivna.


Zato pa gre Srbiji in Bosni tako dobro, ko tam vsi govorijo "srbohrvaško".
Najbolje, da še mi ta jezik vsi začnemo govoriti v šolah pri pouku matematike in fizike, pa bomo najbrž takoj postali "razviti" kot Bjelina in Pirot.

Dej si izbij iz glave, da je vzok za naše probleme v tem, ker je naš jezik razmeroma malo pomemben v svetovnem merilu. V Latinski Ameriki večinoma govorijo špansko, ki je eden najbolj številnejših in najbolj pomembnih jezikov na svetu, pa so njihove države kljub temu večinoma vse nerazvite ciganarije, Finci pa govorijo en nepomeben, maloštevilen, kompliciran jezik, ki ga razume malokdo izven Finske, pa jim gre kljub temu zelo dobro.
http://en.wikipedia.org/wiki/USS_Liberty_%28AGTR-5%29

Ramon dekers ::

USS Liberty je izjavil:

In ja tudi srbohrvaščina bi bila bolj perspektivna.


Zato pa gre Srbiji in Bosni tako dobro, ko tam vsi govorijo "srbohrvaško".
Najbolje, da še mi ta jezik vsi začnemo govoriti v šolah pri pouku matematike in fizike, pa bomo najbrž takoj postali "razviti" kot Bjelina in Pirot.

Dej si izbij iz glave, da je vzok za naše probleme v tem, ker je naš jezik razmeroma malo pomemben v svetovnem merilu. V Latinski Ameriki večinoma govorijo špansko, ki je eden najbolj številnejših in najbolj pomembnih jezikov na svetu, pa so njihove države kljub temu večinoma vse nerazvite ciganarije, Finci pa govorijo en nepomeben, maloštevilen, kompliciran jezik, ki ga razume malokdo izven Finske, pa jim gre kljub temu zelo dobro.



saj to je moja poanta pa je ne razumeš. Kaj češ s slovenščino? In južna Amerika se prav lepo razvija tako da nevem od kje ti takšni podatki, sploh Argentina, Brazilija...

Torej če je naš jezik malo pomemben se pač prilagodiš večjim.

In kar se tiče Ataturka:


"A misliš na Kemala Ataturka? On ni ukinjal nacionalnega jezika v Turčiji, prav nasprotno, on je ukinjal arabščino in promoviral turščino."

Zato da se je prilagodil zahodu.

In 1931, Mustafa Kemal established the Turkish Language Association for conducting research works in the Turkish language (Turkish: Türk Dil Kurumu). The Turkish Historical Society (Turkish: Türk Tarih Kurumu) was established in 1931, and began maintaining archives in 1932 for conducting research works on the history of Turkey.

Sicer pa sam bi raje videl da se moj otrok uči nemščino kot materni jezik za razliko od slovenščine.

"ja, tvoj predlog se mi zdi nespremenjljiv... to je neresno in infantilno... Estoncev je še manj kot Slovencev in njihov jezik še manj razširjen kot naš, pa ne bodo šli svoj jezik ukinjat v šolah. Sicer pa ne vem, od kje ti take nore ideje, da bi pa recimo, če bi mi namesto slovensko govorili italijansko ali pa nemško, to rešilo naše probleme. Na Siciliji in v Kalabriji vsi govorijo italijansko, pa je tam še večje sranje kot pri nas."

Mi je vseeno kaj si misliš, moj predlog je racionalen. Če ne bi bili tako fuck. up country bi se strinjal s tvojo trditvijo, nasprotno pa nikakor ne. Verjamem da se na Siciliji in Kalabriji ne cedita med in mleko, to tudi ni bil moj point da se dokaže da je Italija država kjer se sploh kaj cedi. Ampak slovenščina kot taka ti nikjer v svetu ne koristi.

Sicer pa malo si poglej kako ti italjanščina ne koristi nič in kje vse se govori, na izobrazi se:

Pronunciation [itaˈljano]
Spoken in Italy
Switzerland
San Marino
Vatican City
Malta
Eritrea
Somalia
Libya
Ethiopia


EDIT: res ne dojameš kaj. Veliko več ti je prihranjenega če govoriš jezik ki je v svetu govoreč v več državah kot pa neko glupo slovenščino. Nordijske države so pa itak razred zase.

Zgodovina sprememb…

marvin42 ::

Ramon dekers je izjavil:


Sicer pa malo si poglej kako ti italjanščina ne koristi nič in kje vse se govori, na izobrazi se:

Pronunciation [itaˈljano]
Spoken in Italy
Switzerland
San Marino
Vatican City
Malta
Eritrea
Somalia
Libya
Ethiopia


Joj... Vatikan, San Marino... kot bi rekel Spodnji Duplek in Beltinci. Pa tudi ostalo je samo ostanek italijanskih kolonij ali pa italijanska manjšina (Švica).
Mostly Harmless

Ziga Dolhar ::

imagodei je izjavil:

@BlueRunner,

sem se nadejal česa bolj utemeljenega, zdaj pa niti ne vem, a je napisano kritika, ali mnenje ali kaj.

Mogoče bi moral o tej temi prebrati kakšno mnenje strokovnjaka? Kot rečeno, Simon Lenarčič se je v to reč na dolgo in na široko spustil.

Evo, tole sem bral pred časom. Če se komu da, je na strani še več gradiva.


Saj ti je zelo dobro utemeljil. Samostalnik (ali kakorkoli se že imenuje) je je "Kamniška Bistrica". Pridevnik (ali kakorkoli se že imenuje) je "kamniškobistriški". Ne "kamniški", ne "bistriški", ker se slednja navezujeta na "Kamnik" in na "[B/b]istrico". S poenostavljanjem se izgublja na pomenski vsebini. Mimogrede, blizu doma mi teče Bistrica! (A ne Kamniška.)

Glede Lazanov in Duplanov - lahko si (leno) tako govorijo, a si pač govorijo narobe. Nič kritičnega. Vendar, če ti nekdo pove, da je "Dupljan", nimaš pojma, iz kje človek prihaja. Njihovega ubiranja bližnjic pa nikar ne posplošuj. Konec koncev si tudi prebivalci glavnega mesta ZDA (ups!) ne pravijo zgolj Jorčani, prebivalci Škofje Loke pa ne Ločani. Bo potrebno še več primerov?
https://dolhar.si/

Bananovec ::

T-h-o-r je izjavil:

eni primeri so butasti


medtem ko je bil v trgovini je lahko vejica pred ko, ali pa ne


oboje pravilno


81.82 % (zafukala so me še Goriška brda in ali ali)

Koliko je glagolov, toliko je odstavkov in s tem načeloma vejic.
Its only copying if samsung does it. And unless we patent this in 5 years,
this is the shittest tech ever ... and we'll sue you.
Regards, Apple

T-h-o-r ::

ja, ampak vejico lahko postaviš pred medtem ali pred ko, nima veze
Why have a civilization anymore
if we no longer are interested in being civilized?

BlueRunner ::

imagodei je izjavil:

@BlueRunner,

sem se nadejal česa bolj utemeljenega, zdaj pa niti ne vem, a je napisano kritika, ali mnenje ali kaj.

Mogoče bi moral o tej temi prebrati kakšno mnenje strokovnjaka? Kot rečeno, Simon Lenarčič se je v to reč na dolgo in na široko spustil.

Evo, tole sem bral pred časom. Če se komu da, je na strani še več gradiva.

Če to "malo blj utemeljeno" leti na podporo slovenskobistriškem pridevniku, potem je to še kako utemeljeno. Lenarčič se s svojim zmrdovanjem nad to skovanko dejansko zmrduje nad belokranjsko pogačo, ki je tvorjena po identičnem pravilu. Razen seveda, če kdo misli, da je to prihaja iz istega območja, kot prihaja kranjska klobasa. Zagotovo pa ni samo bela. V Beli krajini smo še vedno pretežno rdeči.

Že sama ideja, da je nekomu odveč v pridevniku povedati pravilno, je neumnost in do neke mere tudi nesramnost. Samo zato, ker domačini krajšajo ime kraja - pa še to je zanimivo, da bi en domačin rekel, da je Sobočan (Murskosobočan), drugi pa, da je Kapelčan (Kapelskovrhovec), kar pomeni, da tukaj sploh ni jasnega pravila kdaj vzeti splošno ime (Goričan), kdaj pa pridevnik v tem sestavljenem imenu (Novi?). Potem pa moraš kot izjemo obravnavati prebivalca Novega mesta, ki ni niti Novi, niti Meščan. Bah. Lenarčič se zmrduje nad tem, da so okrajšave uporabne in uporabljane samo v lokalnem okolju, ne pa nujno tudi v položaju knjižne slovenščine, ki mora pravilno poimenovati prebivalce Kamniške, Savinjske, Slovenske in 100 drugih Bistric, ki pač niso samo Bistrice. Skratka na tej točki je Lenarčič brcnil v temo, ker obstoječe in jasno pravilo spregleda oziroma se nad njim zmrduje. Po njegovem mnenju je bolj pravilno markiranje različnih izjem, ki pa so većinoma osnovane na lokalnih pogovornih značilnostih, ki se jih ne da enostavno kodificirati v knjižno pravilo, kvečjemu se jih da popisovati.

Torej zagovarja nelogičnost in množico izrecno deklariranih pridevnikov tipa "nauči se na pamet" v zameno za bolj široko uporabljano pravilo, ki že obstaja. Tukaj dam 100% prav Toporišiču, ki poenostavlja in s prstom pokaže na pravilo, ki ga imamo, čeprav ga ne uporabljamo toliko. Ne dam pa prav pa Lenarčiču, ki se morda res zanaša na lokalno izročilo, ni pa to vedno dobra izbira za knjižni jezik. Fej in fuj nad takšnim poveličevanjem narečij in "lokalne scene".

Evo. Tako. Na nekaj primerih utemeljeno, da pravilo za te "pridevniške klobase" obstaja že od prej, da se ga lahko uporablja tudi tam, kjer ga lokalni živelj morda res ne, da pa bi bilo v kontekstu knjižne slovenščine res bolje stvari poenostavljati, namesto zapletati, če to ni nujno potrebno. ČE že, se je potem lažje učiti poenostavljeno splošno pravilo po Toporišiču, kot pa seznam izjem po Lenarčiču.

PS: Če nisi lokalen, potem boš velikokrat slišal, da gre kdo v Mursko, namesto v Soboto, kljub temu pa gredo ljudje množično v Šmarješke ali Moravske, redko kdaj pa samo v Toplice. Tudi zato ne, ker je toplic veliko in ne poveš veliko, če rečeš, da greš v Toplice. Tudi lokalno ne. Ravno tako nisi Miren ali Pečan, si pa Mirnopečan ali mirnopeški.

Bananovec ::

marvin42 je izjavil:

Ramon dekers je izjavil:


Sicer pa malo si poglej kako ti italjanščina ne koristi nič in kje vse se govori, na izobrazi se:

Pronunciation [itaˈljano]
Spoken in Italy
Switzerland
San Marino
Vatican City
Malta
Eritrea
Somalia
Libya
Ethiopia


Joj... Vatikan, San Marino... kot bi rekel Spodnji Duplek in Beltinci. Pa tudi ostalo je samo ostanek italijanskih kolonij ali pa italijanska manjšina (Švica).

Če čutiš potrebo, je italijanščina dober jezik, saj se lahko hitro oženiš z mladoletnico (Vatican City).
Its only copying if samsung does it. And unless we patent this in 5 years,
this is the shittest tech ever ... and we'll sue you.
Regards, Apple

T-h-o-r ::

aja, omenil bi še dodaten razlog, zakaj test suxa: ker skoraj vsa vprašanja izhajajo iz par določenih podrobnosti/posebnosti, ki za vsakdanjo rabo nimajo nobene veze
Why have a civilization anymore
if we no longer are interested in being civilized?

Bananovec ::

T-h-o-r je izjavil:

ja, ampak vejico lahko postaviš pred medtem ali pred ko, nima veze

Ne razumem. Poved sestoji iz dveh stavkov. Ker je eden vrinjeni v drugega, ju moremo nekako ločiti. Vejica bi bila pred ko samo takrat, ko bi poved bila sestavljena tako:
Bila je nevihta, ko je bil v trgovini.

Je pa to snov, hmm, osnovnošolska v glavnem. Čudno je, da je v resnici velika množica ne obvlada. Ko enkrat razumeš zakaj je stavek stavek, ti je vse jasno.
Its only copying if samsung does it. And unless we patent this in 5 years,
this is the shittest tech ever ... and we'll sue you.
Regards, Apple

USS Liberty ::

Mi je vseeno kaj si misliš, moj predlog je racionalen. Če ne bi bili tako fuck. up country bi se strinjal s tvojo trditvijo

tvoj predlog je totalno neumen... očitno še nikjer na svetu nisi bil, da bi videl kaj je to resnična fucked up country. Pri nas je veliko stvari narobe, še posebej, če se primerjamo z najbolj razvitimi državami, ampak kljub temu smo še vedno daleč pred neko Brazilijo in Argentino, ki ju ti daješ za nek vzgled...

Zato da se je prilagodil zahodu.

Kemal Ataturk se je odrekel arabščini, ki je bistveno bolj razširjen in svetovno bolj pomemben jezik kot pa je turščina. Če vzamemo tvojo logiko "Veliko več ti je prihranjenega če govoriš jezik ki je v svetu govoreč v več državah", potem bi Kemal Ataturk moral izbrisati turški jezik in Turke siliti, da govorijo arabsko.

Sicer pa malo si poglej kako ti italjanščina ne koristi nič in kje vse se govori, na izobrazi se:

Pronunciation [ita'ljano]
Spoken in Italy
Switzerland
San Marino
Vatican City
Malta
Eritrea
Somalia
Libya
Ethiopia


Eritreja, Somalia, Etiopija... tam samo peščica ljudi še obvlada italijansko... to so bivše laške kolonije, kjer so goli in bosi afriški domorodci natepli lahe, danes pa tam govorijo domorodne afriške jezike, ne pa italijansko. Sicer pa ne vem, kaj naj hočeš sploh dokazati? Da se moramo učiti italijansko, ker nam bo koristila za potovanje po Etiopiji in Somaliji, lol. A bo šel službo iskat v Eritrejo in ti bo tam koristila italijanščina?

Sicer pa sam bi raje videl da se moj otrok uči nemščino kot materni jezik za razliko od slovenščine.

ja, kdo ti pa brani, da se tvoj otrok uči nemščine kot materin jezik... poišči si kakšno Nemko, če te bo katera tam sploh hotela... tudi tebi nihče ne brani, da se učiš tega jezika, če si tak germanofil.

res ne dojameš kaj. Veliko več ti je prihranjenega če govoriš jezik ki je v svetu govoreč v več državah kot pa neko glupo slovenščino. Nordijske države so pa itak razred zase.

Čisto nič se ne počutim prikrajšanega, ker je moj materin jezik slovenščina... poleg slovenščine mi ni bilo problem naučiti se tudi angleško, nemško in srbohrvaško... a od znanja nemščine in še posebej srbohrvaščine nisem imel kakšne posebne koristi. Če bi danes imel možnost, bi se namesto nemščine raje učil špansko, čisto zaradi lastnega veselja...
http://en.wikipedia.org/wiki/USS_Liberty_%28AGTR-5%29

Ramon dekers ::

ok gremo od začetka:

"tvoj predlog je totalno neumen... očitno še nikjer na svetu nisi bil, da bi videl kaj je to resnična fucked up country. Pri nas je veliko stvari narobe, še posebej, če se primerjamo z najbolj razvitimi državami, ampak kljub temu smo še vedno daleč pred neko Brazilijo in Argentino, ki ju ti daješ za nek vzgled..."

no koliko časa bomo še pred Brazilijo in Argentino je vprašanje. Na papirju res v praksi pa je stvar drugačna. Oni imajo 10% gospodarsko rast koliko mi? Imamo res boljše plače a dela ni kaj ti to pomaga, no s tvojo logiko bi ti temu rekel da cvetimo pred njimi.

"Kemal Ataturk se je odrekel arabščini, ki je bistveno bolj razširjen in svetovno bolj pomemben jezik kot pa je turščina. Če vzamemo tvojo logiko "Veliko več ti je prihranjenega če govoriš jezik ki je v svetu govoreč v več državah", potem bi Kemal Ataturk moral izbrisati turški jezik in Turke siliti, da govorijo arabsko."

še enkrat beri in ne govori traparij:

Ataturk wanted Turkish people to be outward looking and moderate citizens unlike conservative Islamic Nations of the middle east. He wanted to foster a great sense of Nationalism and all this were the driving forces behind his reforms. Language reforms are one of those initiatives.

Turks have no identity.
There is nothing that was originaly created in Turkey.
Turks borrowed everything from the Byzantine Greeks and the Christian populations to become what they are today.

"Eritreja, Somalia, Etiopija... tam samo peščica ljudi še obvlada italijansko... to so bivše laške kolonije, kjer so goli in bosi afriški domorodci natepli lahe, danes pa tam govorijo domorodne afriške jezike, ne pa italijansko. Sicer pa ne vem, kaj naj hočeš sploh dokazati? Da se moramo učiti italijansko, ker nam bo koristila za potovanje po Etiopiji in Somaliji, lol. A bo šel službo iskat v Eritrejo in ti bo tam koristila italijanščina?"

glede na to da bosta Eritrija in Somalija tudi nekoč postali tako kot Kitajska zakaj pa ne? No bo potrebno tam še malo spucati oblast ali pa tudi ne.

"ja, kdo ti pa brani, da se tvoj otrok uči nemščine kot materin jezik... poišči si kakšno Nemko, če te bo katera tam sploh hotela... tudi tebi nihče ne brani, da se učiš tega jezika, če si tak germanofil."

ho ho ho

"Čisto nič se ne počutim prikrajšanega, ker je moj materin jezik slovenščina... poleg slovenščine mi ni bilo problem naučiti se tudi angleško, nemško in srbohrvaško... a od znanja nemščine in še posebej srbohrvaščine nisem imel kakšne posebne koristi. Če bi danes imel možnost, bi se namesto nemščine raje učil špansko, čisto zaradi lastnega veselja..."

jebat ga pač nisi znal izkoristi znanja ki ga imaš. Tvoj problem, sicer pa niti nevem kakšno je to znanje, je to bolj "pogovorna" nemščina ali slovnična pravilna nemščina. Kar se srbohrvaščine tiče v tujini šteje če dodaš srbohrvaščino kot znanje tujega jezika, ampak če živiš vidiš samo na sosednji hrib potem ti res ne pomaga žal:8)

Zgodovina sprememb…

marvin42 ::

Ramon dekers: mlad si še... boš videl, da na koncu ni vse v gospodarski rasti.

Hvala bogu, da imamo slovenščino. Čisto od vsakega posameznika pa je odvisno koliko tujih jezikov se nauči in kako to znanje potem izkoristi. Slovenščino lahko takoj izbrišemo iz šolskega sistema, pa ne bo Slovenija zaradi tega popolnoma nič bolj uspešna. Bo pa precej bolj siromašna.
Mostly Harmless

Ramon dekers ::

bolj siromašna kot je skoraj že ne more biti. Nacionalnega ponosa ni več, nevem čemu se sploh truditi. Kot sem rekel z nemščino, španščino, ruščino in v končni fazi italjnščino kot materni jezik ti je veliko več danega že v "zibelko".

marvin42 ::

Saj je tudi tvoja slovenščina siromašna, pa vseeno uspeš temo držati pokonci ;)
Glej raje obratno... Italijanu, ki govori samo italijansko, se v Sloveniji ne piše dobro. Tebi je pa slovenščina dana že v zibko, kot si se izrazil.
Mostly Harmless

Ramon dekers ::

Osebno bi mi v referencah bolj prišla italjanščina kot slovenščina, oz. slovenščine v tujini sploh v cv. ne moreš dati. In mislim da se marsikdo strinja z menoj sploh tisti, ki so že bili zunaj (in ne mislim čez slo mejo) in podajali prošnje. V tem primeru je srbohrvaščina na CV-ju veliko bolj kredibilna kot neka kvazi slovenščina. Res pa je da obstajajo kakšne baltiške države ki so v enakem ranku kot Slovenija. Hja kar se tiče moje gramatike, sem pač preprosto preveč površen oz. len da bi res ujemal vse detajle naše slovnice, ampak vseeno mislim da ujameš poanto.


EDIT: kljub temu da ima Izrael samo 7 mio prebivalcev pa ti recimo znanje hebrejščine veliko bolj "poživi" cv kot naša slovenščina.

Zgodovina sprememb…

algo ::

68.18%, slaboooooo;((

T-h-o-r ::

Bananovec je izjavil:

T-h-o-r je izjavil:

ja, ampak vejico lahko postaviš pred medtem ali pred ko, nima veze

Ne razumem. Poved sestoji iz dveh stavkov. Ker je eden vrinjeni v drugega, ju moremo nekako ločiti. Vejica bi bila pred ko samo takrat, ko bi poved bila sestavljena tako:
Bila je nevihta, ko je bil v trgovini.

Je pa to snov, hmm, osnovnošolska v glavnem. Čudno je, da je v resnici velika množica ne obvlada. Ko enkrat razumeš zakaj je stavek stavek, ti je vse jasno.




dvobesedni vezniki, do YOU SPEAK THEM? :D


v stavku je razlika pri poudarku besede, če napišeš medtem ko sem bil v trgovini, je sijalo sonce ali medtem, ko sem bil v trgovini, je sijalo sonce
Why have a civilization anymore
if we no longer are interested in being civilized?

Bananovec ::

Moram se spet malo poglobiti v slovenščino. Primeri, pravila, nazivanje le-teh mi nikoli ni šlo v glavo. Samo praksa je šla.
Its only copying if samsung does it. And unless we patent this in 5 years,
this is the shittest tech ever ... and we'll sue you.
Regards, Apple

žana ::

;-) je izjavil:

taki z zlato maturo so bli pr nas največji limli, ki jim "zlata" matura nebo nič pomenla tam pod mostom =)

Pod katerim mostom to? Ne vem za nobenega :D
Play music with real instruments.

imagodei ::

Ziga Dolhar je izjavil:

Saj ti je zelo dobro utemeljil. Samostalnik (ali kakorkoli se že imenuje) je je "Kamniška Bistrica". Pridevnik (ali kakorkoli se že imenuje) je "kamniškobistriški". Ne "kamniški", ne "bistriški", ker se slednja navezujeta na "Kamnik" in na "[B/b]istrico". S poenostavljanjem se izgublja na pomenski vsebini. Mimogrede, blizu doma mi teče Bistrica! (A ne Kamniška.)

Vem, zato sem izbral nekatera imena iz okolice :)

Kakorkoli, navedeno mene ni prepričalo. Po eni strani se folk pritožuje nad togostjo Pravopisa, po drugi strani pa bi slepo sledili nekim neživljenjskim pravilom. Me zanima, koliko ljudi dejansko zase pravi, da so "Kamniškobistričani". Za "Škofjeločane" sem prepričan, da (vsaj tisti, ki jih jaz poznam) zase pravijo, da so "Ločani". In pod tem imenom so poznani prebivalci Škofje Loke kar po večini Gorenjske.

Ziga Dolhar je izjavil:

Glede Lazanov in Duplanov - lahko si (leno) tako govorijo, a si pač govorijo narobe. Nič kritičnega.

No, to je tvoje mnenje. "Spodnjedupeljc" kot oznaka za prebivalca Spodnjih Dupelj se sliši neživljenjsko, pretenciozno in - trapasto. Jezik tudi ni neka toga in neupogljiva forma, ki bi zapovedovala, da je treba za čisto vsak kraj, katerega ime je sestavljeno iz dveh ali več besed, nujno tvoriti pridevnik. Stvari se da povedati tudi opisno.

Ziga Dolhar je izjavil:

Vendar, če ti nekdo pove, da je "Dupljan", nimaš pojma, iz kje človek prihaja.

Ah, če ti pa nekdo pove, da je "Spodnjedupeljc" boš pa kar vedel, od kod je doma? Če nisi ravno iz sosednje vasi doma, boš najprej pomislil, da ti je zabrusil "Spelji svoje dupe" :D. No, resno - kot sem nakazal v prejšnjem odstavku, v praksi bo vsak "Dupljan" zainteresiranemu poslušalcu poskušal opisno razložiti, torej da "je doma iz Spodnjih Dupelj". K temu bo verjetno moral vsakemu, ki ni doma ravno v radiju 30km pojasniti, da gre za vas med Kranjem in Tržičem.

Ziga Dolhar je izjavil:

Njihovega ubiranja bližnjic pa nikar ne posplošuj. Konec koncev si tudi prebivalci glavnega mesta ZDA (ups!) ne pravijo zgolj Jorčani, prebivalci Škofje Loke pa ne Ločani. Bo potrebno še več primerov?

Primeri iz angleško govorečega področja niso ravno na mestu. Če pa že vztrajaš, je to, da sami sebi pravijo "New Yorker" na mestu, ker obstaja še glavno mesto Anglije (ups!) z imenom York, po katerem je New York sploh dobil ime. V tem primeru je distinkcija upravičena, ker gre za znani mesti (dobro, eno bolj drugo manj) v različnih državah, celo na kontinentih. Pa spet - tu gre za angleščino, ki pri razpravljanju o slovničnih pravilih slovenščine nima ravno neke teže.

Nenazadnje pa ultimativna dilema tukaj ni, ali bi se smelo za sestavo pridevnika uporabljati vse besede iz izvornega krajevnega imena, kjer je to smiselno, pač pa KAKO to zapisati (in ali je nujno vedno uporabljati daljšo, manj prikladno varianto). Torej, kaj od naslednjega bi bilo bolj pravilno: "Kamniško Bistriška", "Kamniško-Bistriška" ali "Kamniškobistriška" (glasbena skupina).

In ja - Ločani si pravijo Ločani. ;) Če pa hočeš več primerov, pišemo tudi "britanski" (ne velikobritanski), "ameriški" (ne pa združenodržavskoameriški) in "emiratski" (ne pa združenoarabskoemiratski). ;)
- Hoc est qui sumus -

imagodei ::

BlueRunner je izjavil:

Če to "malo blj utemeljeno" leti na podporo slovenskobistriškem pridevniku, potem je to še kako utemeljeno. Lenarčič se s svojim zmrdovanjem nad to skovanko dejansko zmrduje nad belokranjsko pogačo, ki je tvorjena po identičnem pravilu.

Nikakor ne drži. "Belokranjska" je navadna podredna pridevniška zloženka, ki jih SP'01 obravnava v pravilu 513:
1. zloženke z medpono -o- (za govorjenimi c j č ž š ali dž z -e-): bistroglav, bledoličen, vsakoleten, velikonočen, južnoslovanski, maloštevilen, literarnozgodovinski, narodnogospodarski,
socialnodemokratski, poljudnoznanstven, peterokrak, starocerkvenoslovanski,temnozelen, sivozelen, licemeren, občečloveški, svojeglav, vraževeren; velepomemben, izokromatičen, tostranski;


"Kamniško-bistriški" pa je že problematičen, ker ga v prvem delu sestavlja pridevnik na -ski. V bistvu dobimo priredno pridevniško zloženko, ki pa se po taistem Pravopisu zapisuje z vezajem! (npr.: avstro-ogrski (oz. avstrijsko-ogrski), anglo-ameriški (oz. angleško-ameriški), pedagoško-andragoški, gledališko-filmski...)

BlueRunner je izjavil:

Že sama ideja, da je nekomu odveč v pridevniku povedati pravilno, je neumnost in do neke mere tudi nesramnost. Samo zato, ker domačini krajšajo ime kraja - pa še to je zanimivo, da bi en domačin rekel, da je Sobočan (Murskosobočan), drugi pa, da je Kapelčan (Kapelskovrhovec), kar pomeni, da tukaj sploh ni jasnega pravila kdaj vzeti splošno ime (Goričan), kdaj pa pridevnik v tem sestavljenem imenu (Novi?). Potem pa moraš kot izjemo obravnavati prebivalca Novega mesta, ki ni niti Novi, niti Meščan.

Meh, v resnici je tako, da je več izjem in težav pri tem, kar ponuja obstoječi SP'01. Kar bi vedel, če bi si dobro prebral Lenarčičevo kritiko. Stvar je v tem, da Toporišič zgleda zagovarja dosledno matematično seštevanje vseh besed v imenih krajev, ko tvorimo pridevnik oz. ime krajana, a ob enem ugotavlja, da to privede do kupa nesmislov. Zato je primoran navesti cel kup nekih izjem.

Doslednost pri obrazilu "kamniškobistriški" in "Kamniškobistričan" bi pripeljala do "bohinjskobelski" in "Bohinjskobeljan"; "dolenjskotopliški" in "Dolenjskotopličan"; "gorenjenemškovaški" in "Gorenjenemškovaščan"; pa npr. "javorniškorovtski" in "Javorniškorovtar"; "blejskodobravski" in "Blejskodobravec"/"Blejskodobravčan"; "kočevskorogovski" in "Kočevskorogec"... Toporišič ni butelj, pa je to opazil in sklenil, da obstaja vrsta izjem, ki se lahko piše tako ali drugače; zavedajoč se, da variante a-la "Spodnjedupeljc", "Bohinjskobistričan", "Gozdmartuljčan", "Plavškorovtar", "Koroškobeljan", "Dvorskovaščan" in podobne oslarije zlepa ne bodo prišle v splošno rabo.

In ravno o tem govorimo - če se "begavček" kot slovenska beseda za "miškin kurzor" ni prijela in če prebivalci Hudega Grabna nikakor ne bodo v rabo prevzeli oznake "Hudograbnjani" ampak (ugibam) si že od nekdaj pravijo "Grabnjani"; če prebivalci Žabje vasi ne bodo prevzeli oznake "Žabjevaščani" ampak (ugibam) si pravijo "Žabnjani" - potem je to vse skupaj brezvezno trošenje procesorske moči. Merjenje kurca. Dokazovanje, kdo je ta prav jezikoslovec in slavist.

Jasno, da obstajajo izjeme, recimo "Novomeščan", "Novovaščan", "Novogoričan", "Murskosobočan"... Pri prvih dveh (treh) gre za zelo jasne razloge - spet je podredna zloženka z obrazilom -o-, poleg tega prvi del imena ne more biti smiselno uporabljen za poimenovanje prebivalcev. Drugi del imena je pri prvih dveh (mesto, vas) ravno tako preveč splošno; pri tretjem pa itak želimo še posebej poudariti razliko med staro in Novo Gorico. Četrta (Murskosobočan) je nekoliko specifičen primer, je pa sprejet v splošno rabo, tako da tukaj nimamo kaj ugotavljat.

So pa bolj debilni primeri: v bližini Brezovice pri Ljubljani imaš dva zaselka, Vnanje in Notranje Gorice. Bomo v želji po vkalupljanju slovničnih pravil prebivalcem zapovedali, da se ne smejo imenovati Goričani, ker jih lahko drugi zamenjajo celo z Novogoričani? In bomo silili v to, da se imenujejo Vnanjegoričani in Notranjegoričani? Kakšen debilizem! ko pa sploh ni treba siliti v posiljeno tvorjenje pridevnika, ampak lahko vsak zase pove da "prihaja iz Notranjih Goric".

Prav tako ni nobene potrebe po tem, da bi v gledališču napovedali "ribčevlaško gledališko skupino", če se veliko lepše sliši "gledališka skupina iz Ribčevega Laza v Bohinju".

Kar zagovarja Lenarčič je smotrnost. Z uporabo manjšega števila pravil se znebiš vrste izjem.

BlueRunner je izjavil:

Bah. Lenarčič se zmrduje nad tem, da so okrajšave uporabne in uporabljane samo v lokalnem okolju {... snip ...} Skratka na tej točki je Lenarčič brcnil v temo, ker obstoječe in jasno pravilo spregleda oziroma se nad njim zmrduje. {... snip ...}
Torej zagovarja nelogičnost in množico izrecno deklariranih pridevnikov tipa "nauči se na pamet" v zameno za bolj široko uporabljano pravilo, ki že obstaja. Tukaj dam 100% prav Toporišiču, ki poenostavlja in s prstom pokaže na pravilo, ki ga imamo, čeprav ga ne uporabljamo toliko. Ne dam pa prav pa Lenarčiču, ki se morda res zanaša na lokalno izročilo, ni pa to vedno dobra izbira za knjižni jezik. Fej in fuj nad takšnim poveličevanjem narečij in "lokalne scene".

Jao, kako si zabrodil. Daj si orenk preberi, kaj Lenarčič pravzaprav predlaga. Morda lahko začneš na tej strani. Tukaj imaš 6 ali 7 pravil (od tega mislim da dve za tuja imena), ki praktično brez vsakih izjem povzamejo vse, česar Toporišič z uporabo "pravila, ki ga imamo, čeprav ga ne uporabljamo toliko" ne more povzeti. In predvsem - ne more spraviti v življenje.

Ker smo že ravno začeli s "kamniškobistriško" tragedijo... "Kamniško-savinjske" alpe, npr. se pišejo narazen oz. z vezajem. Zakaj bi se torej morala "kamniškobistriška" glasbena skupina pisati skupaj? Katera izjema je zdaj spet na delu tu, da bi se moral srednješolec zapomniti, da se "kamniškobistriški" piše skupaj, "Kamniško-savinjske" alpe pa narazen oz. z vezajem? In zakaj, kot se sprašuje Lenarčič, so Savinjci lahko ostali Savinjci (ne pa "Savinjskodolinci"), medtem ko se jim je pridevnik čez noč dejansko spremenil v "savinjskodolinski"?! In če se srednješolci že učijo takega besedotvorja, kako naj vedo, da "ljubljanskobarjanski" in "ljubljanskokotlinski" vendarle ni ustrezno?

Morda mi boš znal pojasniti, po kateri logiki, ki je umotvor opevanega Toporišiča, je pridevnik "kanalski" bolj primeren za opis tistega, kar se tiče Kanalske doline, kot pa "kanalskodolinski"; medtem ko je v primeru Savinjske doline ravno obratno?!

Se morajo na pamet morda vseeno naučiti kopice izjem? >:D ;((


BlueRunner je izjavil:

Evo. Tako. Na nekaj primerih utemeljeno, da pravilo za te "pridevniške klobase" obstaja že od prej,

Prosim? Kaj? Na katerih primerih? Lenarčič v prej polinkani kritiki ravno to poudarja - da se je to bizarno besedotvorje uveljavilo šele z novim Pravopisom! Ne se hecat.

BlueRunner je izjavil:

ČE že, se je potem lažje učiti poenostavljeno splošno pravilo po Toporišiču, kot pa seznam izjem po Lenarčiču.

Jao, BlueRunner. Kakšne nebuloze. Meni se tole zdi, da na vsak način hočeš, da je po tvoje, pol pa ni važno, a imaš prav ali se motiš. Toliko si se vrgel v prepričevanje in zatrjevanje svojega prav, da so fakti padli v drugi plan. Daj, stopi korak nazaj pa preberi Lenarčiča, njegovo kritiko, vzemi v roke SP'01 in si oglej nelogičnosti. Ne poslušat mene, preberi sam.

BlueRunner je izjavil:

PS: Če nisi lokalen, potem boš velikokrat slišal, da gre kdo v Mursko, namesto v Soboto, kljub temu pa gredo ljudje množično v Šmarješke ali Moravske, redko kdaj pa samo v Toplice. Tudi zato ne, ker je toplic veliko in ne poveš veliko, če rečeš, da greš v Toplice. Tudi lokalno ne. Ravno tako nisi Miren ali Pečan, si pa Mirnopečan ali mirnopeški.

To sploh ni poanta, ali se uporablja prvi del, ali drugi del (kao, zdej hočeš prikazat, da bi lahko rekel, da greš v Bistrico ali pa da greš v Kamniško, pa da je oboje narobe, ker je premalo specifično). Jezik ni matematična formula; je pa zelo prilagodljiv. Če nečesa ne razumeš, vprašaš za dodatna pojasnila. Ko ti kolega reče, da gre za vikend v toplice, ga vprašaš v katere gre. Ko ti pove, imaš vso informacijo. Ravno tako - ko ti nekdo reče, da je Bistričan, ga vprašaš iz katere Bistrice je, pa veš vse. Bedarija se je zdaj delat norega, češ da če nekdo ne izreče bebaste besedne zveze "Bohinjskobistričan" ali "Kamniškobistričan", da si pa v dilemi.

Dir đizs, kam smo prišli. Da se je problem sporazumevat, ker je nekomu iz Zgornjih Gorij (pri Bledu) težko reči, da je "Zgornjegorjan" in bo zato rekel, da je "Gorjan" ter šele po potrebi poudaril, da je doma iz Zgornjih, ne iz Spodnjih, bo pa nekdo iz Mačkovcev popolnoma izgubljen in se ne bo več znal sporazumevat?!

Ja, jezik je živa stvar in takih umetnih tvorjenk ne moreš vnesti vanj. Stvar je taka, da se ti bo Gorjan predstavil kot Gorjan pa če boš 100x poskušal overridat ustaljeno rabo - če boš slučajno vedel, da obstajajo Zgornje in Spodnje ga boš itak vprašal. Če pa ne veš, ti pa itak nič ne pomeni. Še največ to, če bo dodal, da je to zraven Bleda.
- Hoc est qui sumus -

BlueRunner ::

Toporišič ni butelj, pa je to opazil in sklenil, da obstaja vrsta izjem, ki se lahko piše tako ali drugače; zavedajoč se, da variante a-la "Spodnjedupeljc", "Bohinjskobistričan", "Gozdmartuljčan", "Plavškorovtar", "Koroškobeljan", "Dvorskovaščan" in podobne oslarije zlepa ne bodo prišle v splošno rabo.

Preberi še enkrat kaj je Dular lepo povedal in povzel.

Jao, kako si zabrodil. Daj si orenk preberi, kaj Lenarčič pravzaprav predlaga. Morda lahko začneš na tej strani. Tukaj imaš 6 ali 7 pravil (od tega mislim da dve za tuja imena),

7 pravil, ki imajo skupaj vgrajenih 2 + 2 + 2 + 1 + 0 + 1 + 1 = 9 izjem, če smo že pri temu. 7 pravil z 9 izjemami. Čarobno. Pa še polovica izjem je tipa "če se lokalno uporablja". OK, vendar to potem ni formiranje knjižne slovenščine.

Najbolj všeč smo mi tile snipi: "Osnovno pravilo je, da pridevnikov iz dvo- ali večbesednih zemljepisnih imen ne delamo za vsako ceno, na silo, ampak le, kadar je nujno (npr. pri imenih, ki se veliko uporabljajo), pa še to pod pogojem, da je rezultat sprejemljiv tudi z estetskega vidika"; "Pri slovenskih krajevnih imenih se, če je le mogoče, ravnamo po pridevniških oblikah, ki so žive v posameznih krajih"; "Pač pa, kadar je to mogoče (oziroma je tak pridevnik že v rabi), uporabljamo kar pridevnik, ki je navadno prva sestavina tega večbesenega imena"; ... itd. Da ne bom celotnega utemeljevanja ven vlekel, kot primer kako narediti jezik poln izjem. Za začetek mi naštej vse možne izjeme, kot so žive v posameznih krajih. Od Čikaga do Vladivostoka, prosim.

To, kar dela Lenarčič ni način formiranja knjižnega jezika, ampak predvsem način kako zagotoviti, da se tega jezika niti Slovenci ne bomo mogli nikoli naučiti. Kakor, da ne razume, da obstaja knjižna slovenščina, pogovorna slovenščina in potem še bogata množica narečij. Potem pa dajmo mešati vse skupaj tako, da ne bo nikomur in nikoli več vse jasno.

Ker smo že ravno začeli s "kamniškobistriško" tragedijo... "Kamniško-savinjske" alpe, npr. se pišejo narazen oz. z vezajem. Zakaj bi se torej morala "kamniškobistriška" glasbena skupina pisati skupaj?

Zato, ker Kamniško-savinjske Alpe niso isto kot Kamniška Bistrica. Bi pa morda bilo drugače, če bi imeli Kamniško-savinjsko Bistrico.

Jao, BlueRunner. Kakšne nebuloze. Meni se tole zdi, da na vsak način hočeš, da je po tvoje, pol pa ni važno, a imaš prav ali se motiš.

Hi, hi. Lahko ti res potegnem ven kakšno drugi IMHO nebulozo iz pravopisa, ampak tale konkretna lenarčičeva zgodba pa je meni osebno večja nebuloza. Glede na to pa, da je nisem ven potegnil jaz, ampak nekdo drug...

Ja, jezik je živa stvar in takih umetnih tvorjenk ne moreš vnesti vanj.

Absolutno! Vendar pa pazi. V 1.0 se je začela z "Lubi Slovenci". Pa mislim, da potem Dolenjci niso kar nenadoma opustili to obliko, temveč smo dobili v 2.0. Nadgrajeno in spremenjeno. Meni gre lahko neizmerno v nos beseda "glasnogovornik" v smislu "glasnogovornik te in te ustanove", ker se mi sliši kot hrvatizem, ampak naj. Bom preživel. Očitno se je prijela, čeprav se pred 2007 ne spomnim, da jo bi pri nas slišal. In tako naprej. Poleg tega, da je jezik živa stvar - tudi knjižni - pa delim mnenje tudi z Dularjem, v kontekstu tistega, kar sem prej zgoraj citiral: Potrebno je poskušati, včasih tudi večkrat.

Stvar je taka, da se ti bo Gorjan predstavil kot Gorjan pa če boš 100x poskušal overridat ustaljeno rabo - če boš slučajno vedel, da obstajajo Zgornje in Spodnje ga boš itak vprašal. Če pa ne veš, ti pa itak nič ne pomeni. Še največ to, če bo dodal, da je to zraven Bleda.

To pa zato, ker nihče ne govori knjižne slovenščine. Kar je čisto prav in praktično. Pogovorna je mnogo bolj fleksibilna in namenjena vsakodnevni komunikaciji. Ne dokazovanju znanja pravopisa, kot tudi ne pripravi npr. znanstvenega dela.

Ziga Dolhar ::

Se bom omejil na verjetno najpomembnejši odstavek iz tvojega odgovora. Poudarki so moji.

imagodei je izjavil:


Ziga Dolhar je izjavil:

Njihovega ubiranja bližnjic pa nikar ne posplošuj. Konec koncev si tudi prebivalci glavnega mesta ZDA (ups!) ne pravijo zgolj Jorčani, prebivalci Škofje Loke pa ne Ločani. Bo potrebno še več primerov?

Primeri iz angleško govorečega področja niso ravno na mestu. Če pa že vztrajaš, je to, da sami sebi pravijo "New Yorker" na mestu, ker obstaja še glavno mesto Anglije (ups!) z imenom York, po katerem je New York sploh dobil ime. V tem primeru je distinkcija upravičena, ker gre za znani mesti (dobro, eno bolj drugo manj) v različnih državah, celo na kontinentih. Pa spet - tu gre za angleščino, ki pri razpravljanju o slovničnih pravilih slovenščine nima ravno neke teže.


Točno tako! Zato si pravijo njujorčani, da je podana distinkcija od jorčanov. In enako velja za prebivalce Zg. ali Sp. Dupljeka.

Glede pomembnosti geografske oddaljenosti je pa enako logičen tudi obratni zaključek. Mesti sta si "daleč" ne le po kilometrih, ampak tudi po kontinentu, državi in naglasu. Zato je še toliko manj pomembno, da si eni pravijo nju in drugi ne. Če en drugemu v Yorku reče, da je jorčan, bo precej verjetneje, da je iz tega Yorka kot iz drugega. In obratno. Če pa en drugemu v Sp. Dupljeku reče, da je iz Dupljeka, je zmeda neogibno večja.
https://dolhar.si/

imagodei ::

BlueRunner je izjavil:

Preberi še enkrat kaj je Dular lepo povedal in povzel.

Imaš v mislih kaj konkretnega? Link morda?

BlueRunner je izjavil:

7 pravil, ki imajo skupaj vgrajenih 2 + 2 + 2 + 1 + 0 + 1 + 1 = 9 izjem, če smo že pri temu. 7 pravil z 9 izjemami. Čarobno. Pa še polovica izjem je tipa "če se lokalno uporablja". OK, vendar to potem ni formiranje knjižne slovenščine.

No, predlog nikakor ni tako kaotičen, kot ga želiš prikazat. Se pa strinjam, da tega ni treba jemati za suho zlato, ampak morda kot delovno izhodišče.

Prvo pravilo, npr., ki mu pripisuješ kar dve izjemi, sploh nima izjem, ampak je zgolj splošno navodilo. Res pa je, da gre v svoji splošnosti verjetno malce predaleč, saj npr. Primorec težko ve, katero ime je lokalno v rabi za prebivalce Rinčetove Grabe ali Železnih Dveri (oba v okolici Ljutomera).

V glavnem pa so pravila taka, da se zanašajo tako na vgrajeno logiko jezika, na posluh govorca, kot tudi na obstoječo prakso in pravila za tvorjenje drugih večbesednih pridevnikov. Si v zadnjem času vzel v roke SP'01 in pogledal poglavje o tvorjenju večbesednih pridevnikov? Tukaj te moti menda 7 pravil in 9 izjem - kaj pa cel ograbek tistih pravil, zapisanih na desetih straneh, ki bi morala biti povprečnemu srednješolcu bolj ali manj jasna (tujcu, ki pa se uči slovensko, pa verjetno predstavljajo velik izziv!).

Kaj pa sklanjatve - imamo jih 12, cel kup izjem, premen glasov, sprememb končnic... To je pa kar magično ustrezno?

(Seveda je, saj se pravil, še tako zapletenih lahko naučimo; če pa pravil ni, je pa sranje. In Lenarčič stori točno to - uvede končno mnogo pravil z nekaj izjemami, tako pravila kot izjeme pa so večinoma že ustaljena praksa pri tvorjenju drugih večbesednih pridevnikov, in na ta način reši slabo urejeno področje.)

BlueRunner je izjavil:

Za začetek mi naštej vse možne izjeme, kot so žive v posameznih krajih. Od Čikaga do Vladivostoka, prosim.

Prvič, ne gre za to, da bi upošteval vse možne izjeme iz vseh krajev za vse druge kraje. Če gremo tako, potem seveda ne pridemo nikamor. Radovljica ima v bližnji in daljni okolici kar nekaj lokalnih imen - od "Radovlca", "Radolca", "Radowlca", do kakšnih še bolj eksotičnih in malokrat slišanih imen... Kljub temu je slovnično pravilen pridevnik "radovljiški" in prebivalec je "Radovljičan". Ampak, drugič, tukaj govorimo o več besednih pridevnikih in, kar je še bolj pomembno in kot sem že rekel, vzemimo Lenarčičev predlog za delovno izhodišče, ne pa kot suho zlato. Vsekakor so boljša njegova pravila, kot pa Toporišičeva, ki so hudo pomanjkljiva in se jih ne drži niti sam Toporišič.

BlueRunner je izjavil:

Zato, ker Kamniško-savinjske Alpe niso isto kot Kamniška Bistrica. Bi pa morda bilo drugače, če bi imeli Kamniško-savinjsko Bistrico.

Hja, dokler imaš Kamnik in Bistrico, ter dokler imaš Kamniško Bistrico je res drugače. Takoj ko pa tvoriš iz besed Kamnik in Bistrica večbesedni pridevnik, pa je stvar slovnično identična kot pri Kamniško-savinjskih Alpah. V obeh primerih združuješ dva pridevnika na -ski. In če je "Kamniško-bistriški" še povsem sprejemljiv, je "Kamniškobistričan" že rahlo neprimeren. Sploh pa zato, ker s tem daje legitimnost tudi hujšim pogruntaščinam, kot so "Savinskodolinčan", "Ljubljanskobarjan", "Gornjenemškovaščan" in podobnim umotvorom.

BlueRunner je izjavil:

Hi, hi. Lahko ti res potegnem ven kakšno drugi IMHO nebulozo iz pravopisa, ampak tale konkretna lenarčičeva zgodba pa je meni osebno večja nebuloza. Glede na to pa, da je nisem ven potegnil jaz, ampak nekdo drug...

Hmnja, ne pozabimo na moj izvirni tekst:
Daleč od tega, da bi zagovarjal Toporišiča pri njegovih ekscentrizmih in debilizmih - seveda so stvari, ki tudi meni niso povšeči, a generalno gledano je razmišljanje v smeri poenostavitve brezvezno trošenje CPU ciklov.

Iz katerega je menda jasno vidno, da sicer nisem apriori proti Toporišiču. Si me pa izzval, da sem ti naštel nekaj njegovih debilizmov (obesil si se pa samo na enega).

In nenazadnje še enkrat - nikjer nisem rekel, da so vsi večbesedni pridevniki, izpeljani iz imen krajev neprimerni ter za odmet. Moje stališče je, da bi bila ponekod ustreznejša raba vezaja, spet drugje pa opisno poimenovanje.

Konec koncev imaš tudi "radijski dnevnik", pa nimaš "radijskodnevniškega napovedovalca", ampak imaš "napovedovalca radijskega dnevnika". Oz., če že moramo, imamo "radijsko-dnevniškega napovedovalca". (Na enak način npr. tudi "Vnos v ladijskem dnevniku".) Ali pa "vedenjsko-kognitivna terapija", ne pa "vedenjskokognitivna terapija". Pa recimo "letalski miting": ne pravimo "letalskomitinški program" pač pa "program letalskega mitinga". Podobno še "ponudba gostinskega lokala" ali "gostinska ponudba (v lokalu)", "cene frizerskega salona", itd.

Zakaj torej ni ustrezno "Prebivalec Kamniške Bistrice" ali "ekipa iz Gozd Martuljka" (namesto trapastih "Kamniškobistričan" ter "gozdmartuljška ekipa")?

A ni očitno, da se Lenarčič tukaj opira na ustaljeno prakso in uveljavljena pravila besedotvorja?


Ziga Dolhar je izjavil:

Točno tako! Zato si pravijo njujorčani, da je podana distinkcija od jorčanov. In enako velja za prebivalce Zg. ali Sp. Dupljeka.

Glede pomembnosti geografske oddaljenosti je pa enako logičen tudi obratni zaključek. Mesti sta si "daleč" ne le po kilometrih, ampak tudi po kontinentu, državi in naglasu. Zato je še toliko manj pomembno, da si eni pravijo nju in drugi ne. Če en drugemu v Yorku reče, da je jorčan, bo precej verjetneje, da je iz tega Yorka kot iz drugega. In obratno. Če pa en drugemu v Sp. Dupljeku reče, da je iz Dupljeka, je zmeda neogibno večja.


Ne sprejmem. Bom še enkrat rekel, da gre tukaj za tuji jezik in da imajo tam svoja pravila besedotvorja. Angleščina je glede tega zelo permisivna. Nemci imajo zelo radi dolge klobase, ki jih nevajeno oko komajda dešifrira. Slovenci smo glede tega precej bolj zmerni. Slovenci samo prevzemamo ustaljeno frazo iz angleščine. Pri tem pa se tudi ne držimo kot pijanec plota: prebivalcem ZDA pravimo kar "Američani", čeprav bi bilo očitno ustreznejše "Združenodržavskoameričani"; prebivalcem Dominikanske republike pravimo "Dominikanci" in ne "Dominikanskorepubličani"; prebivalcem Savdske Arabije pa "Savdijci", ne pa "Savdskoarabci".

Poleg tega ne sprejmem niti namiga o zmedi. Če se bosta pogovarjala dva prebivalca Zgornjih Dupelj in se bo prvi predstavil drugemu kot Dupljan, bo drugi takoj odgovoril: "A res? Jaz sem tudi Dupljan! Iz Zgornjih. A si ti iz Spodnjih ali iz Zgornjih? "Zmeda" torej traja cele tri sekunde.

Pa še vedno obstaja možnost opisne predstavitve - "Prihajam iz Zgornjih Dupelj".
- Hoc est qui sumus -

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: imagodei ()

nevone ::

Mene pa zanima, zakaj ne bi bilo več variant pravilnih? Zgornjedupeljčan, Zgornjedupljan, Dupljan, Dupeljčan, prebivalec Zgornjih Dupelj.

To vse bi lahko bilo dopustno in pravilno hkrati.

Je te variante res smiselno dati v dve/tri/štiri grupe in se potem pričkat, katera je pravilnejša in bolj sveta?

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

Ziga Dolhar ::

imagodei,

Države in druge mednarodnopravne entitete, pa tudi nacionalni subjekti (firme) praviloma niso "enostavni" kot "Amerika", "Kitajska" ali celo "Slovenija". Skoraj vsaka država ima poleg "fantazijskega imena", če se smem tako izraziti, še vsaj en pridevnik (ali koakorkoli se že temu reče), ki nakazuje na državno ureditev ali obliko vladavine.

"Nemčija" je npr. "Zvezna republika Nemčija" (Bundesrepublik D.), "Indija" je pravtako "Republika Indija" (Republic of India - se opravičujem, ker mi izraz v hindiju ni znan), "Rusija" pa ima poleg tega uradnega imena še dodatno uradno ime "Ruska Federacija". Naša vzhodna soseda je "Repubblica italiana".

Nobene od teh držav v pogovornem jeziku ne naslavljamo s celotnim (uradnim) imenom, ampak skrajšano. Enako velja za Ameriko. In imena prebivalcev tvorimo iz teh karakterističnih poimenovanj ("fantazijskih imen", če si dovolim), brez besed, ki označujejo njihovo ureditev.

Če bi rad po enakem vzorcu tvoril imena prebivalcev mest (upoštevaje njihovo upravnopravno naravo), potem izvoli uporabljati njihova imena, ki ustrezajo poimenovanju mednarodnopravnih subjektov: Mesto Tržič, Občina Tržič, MOL ... Trapasto, ne?

"Spodnji", "Zgornji" in "Novi", še manj pa "Kamniški", "dolina" ali "B/bistrica" so del jedra imena in praviloma nimajo nekega upravnega pomena.

Skratka - ko boš želel govoriti o ZDA-jevcih, ZAE-jevcih in BRD-jevcih, ne pozabi na domače RS-jevce.
https://dolhar.si/

BlueRunner ::

Imaš v mislih kaj konkretnega? Link morda?

Tukaj, malo preden si se vključil v debato.

No, predlog nikakor ni tako kaotičen, kot ga želiš prikazat. Se pa strinjam, da tega ni treba jemati za suho zlato, ampak morda kot delovno izhodišče.

Delovno izhodišče zagotovo, tudi ne ravno kaotičen, ampak IMHO je pa s številom in obliko izjem daleč od dobrega. Zelo težko je izjeme pri slovničnem pravilu temeljiti na lokalnem pogovornem jeziku.

Res pa je, da gre v svoji splošnosti verjetno malce predaleč, saj npr. Primorec težko ve, katero ime je lokalno v rabi za prebivalce Rinčetove Grabe ali Železnih Dveri (oba v okolici Ljutomera).

Natančno to je največja slabost predloga oziroma izjeme. Bi imeli pravilo, ne bi pa užalili lokalnega življa. Potem imaš pa težavo, ker razen lokalnega življa ni nihče ravno 100% prepričan kako bi potem moralo biti prav.

Prvič, ne gre za to, da bi upošteval vse možne izjeme iz vseh krajev za vse druge kraje. Če gremo tako, potem seveda ne pridemo nikamor.

To je pa drugi del težave. Razen tega, da nekdo iz Kopra ne ve ravno kakšno je običajno poimenovanje v Prekmurju, tudi ne ve, če pozna najpogostejšega, če pozna enega. Je pa to malenkostna težavica v primerjavi s prvo, ki si jo že sam izpostavil.

Vsekakor so boljša njegova pravila, kot pa Toporišičeva, ki so hudo pomanjkljiva in se jih ne drži niti sam Toporišič.

Ta konkreten nabor me ni prepričal. Moram pa preveriti v popravljenem pravopisu, katere napake so že popravili.

Iz katerega je menda jasno vidno, da sicer nisem apriori proti Toporišiču. Si me pa izzval, da sem ti naštel nekaj njegovih debilizmov (obesil si se pa samo na enega).

Obesil sem se na enega za katerega je res velika verjetnost, da je njegov. Različni predlogi tvorjenih slovenskih besed, ki naj bi zamenjale tujke, so večkrat od koga drugega (mislim, da jih je največ "zagrešil" ravno Dular), pa se jih vedno vse njemu pripisuje.

V bistvu mi je najbolj žal, da se Toporišiča gleda kot enega in edinega, ki je bog in njegova vedno obvelja. Kar ne ustreza ravno dejanskem stanju. Tako, da je star ata velikokrat bolj strelovod, kot pa dejanski krivec za splošno očitane napake.

Tudi pravopisa ni sestavil sam in kdo ve kaj v njemu ni njegovo maslo...

Pa še vedno obstaja možnost opisne predstavitve - "Prihajam iz Zgornjih Dupelj".

Ta obstaja v vsakem primeru. Pravopis tega ni ukinil.

imagodei ::

nevone,

zanimivo razmišljanje. Meni se je deloma ta rešitev že kazala med pisanjem zgornjih kolosalnih postov. :) Roko na srce, Zgornjedupeljčan (in ostale variante, ki jih naštevaš), pa Spodnjebrničan, Srednjevaščan ipd. s stališča slovnice niti niso ekstremno usekane, sploh če ti Pravopis dovoli več opcij. Izbereš pač najbolj prikladno. Prebivalca Spodnjih in Zgornjih Gorij se bosta med sabo že ločila kot Spodje- in Zgornjegorjan, za nekoga iz Jesenic pa zadostuje, da se predstavita kot Gorjana.

Najbolj problematične so variante, kjer je prvi del sestavljenke pridevnik na -ski (-ški): Savinjskodolinec, Kočevskorogec, Javorniškorovtar itd. Ter pridevniki iz mnogoterih drugih krajevnih imen, npr. Medvedjeseljan, Žabjevaščan, Gozdmartuljčan, Hudograbnjan/Hudograbčan, ipd., kjer levi prilastek v imenu kraja nima krajevnega značaja.

Nič narobe z raznimi Severnoprimorci (dasiravno bi bil ta zaradi vmesnega -o- mogoče zapisan tudi z vezajem - pozabi, ne gre za prireden sklop), Južnokorejci, Južnoafričani, Gornještajerskim, južnonemškim, Gornjesavskim (in nenazadnje po tej logiki tudi z Zgornjimgorjanom ;(() itd, kjer je levi ujemalni prilastek v bistvu neke vrste krajevno določilo.
- Hoc est qui sumus -

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: imagodei ()

nevone ::

Najbolj problematične so variante, kjer je prvi del sestavljenke pridevnik na -ski (-ški): Savinjskodolinec, Kočevskorogec, Javorniškorovtar itd. Ter pridevniki iz mnogoterih drugih krajevnih imen, npr. Medvedjeseljan, Žabjevaščan, Gozdmartuljčan, Hudograbnjan/Hudograbčan, ipd., kjer levi prilastek v imenu kraja nima krajevnega značaja.


Meni se ne zdijo nič problematične. Kako boš pa drugače imenoval z eno besedo prebivalca Žabje vasi? Ne moreš drugače kot Žabjevaščan in res ne vidim kakšnega pretiranega argumenta na strani tistih, ki bi tega ne dopuščali.

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

imagodei ::

Zakaj pa bi ga moral z eno besedo imenovat? Kako pa z eno besedo imenuješ člana invalidske komisije? "Invalidskokomisijaš"? Pa igralca Mestnega gledališča Ljubljanskega? "Mestnogledališkoljubljančan"? Pa člana SAZU? "Slovenskoakademjskoznanostinumetnostnikaš"?

Kako pa z eno besedo imenuješ tisto, kar se nanaša na Računsko sodišče? "Računskosodniška (odločitev)"? Kako z eno besedo imenuješ ponudbo gostinskega lokala? "Gostinskolokalska ponudba"? Pa izjava Odvetniške zbornice? "Odvetniškozborniška izjava"?

Z dovolj dolgo zlorabo in pretepanjem slovenščine bi se verjetno navadili tudi na take absurde. Trenutno pa velja, da vsega pač ne gre tlačiti v eno besedo. Ne vem zakaj se otepate opisnega poimenovanja. "Mnenje Ustavnega sodišča" je bistveno lepše, kot "Ustavnosodniško mnenje".

Če je taka logika sprejeta pri ostalih pridevnikih, ne vem zakaj je tak kunšt to sprejeti pri večbesednih pridevnikih, izpeljanih iz krajevnih imen.
- Hoc est qui sumus -

$%&/() ::

Za nekoga z Jesenic nista Gorjana, temveč Gorjanca :D

imagodei ::

Dobr, res je... :D Toliko že pišem o teh izpeljankah, da sem že sam malo bebav.

Zgornjegorjanec/Spodnjegorjanec oz Gorjanec.
- Hoc est qui sumus -

$%&/() ::

Quite offtopic, sam se ne morem zadržat:

http://www.mojvideo.com/video-gorjanc-u...
1 2
3
4


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Kje v Sloveniji se splača živeti, zakaj? (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Loža
15619924 (14234) Vitez
»

Kotiček za slovenščino (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Loža
10012284 (7622) Meizu
»

Primeri nelogične uporabe slovenščine (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
9211171 (9577) GupeM
»

primorsko narečje (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Loža
10141076 (35559) Lion29
»

Števniki (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Loža
17849821 (47570) Malajlo

Več podobnih tem