Spletni test znanja slovenščine

kaj vi to z googlom rešujete da pridete do 80+%?

52,27%...pa je že profesorca v srednji rekla, da smo vsi nepismeni, očitno je imela prav

eh ne sekiram se za neko tupasto slovenščino in njena pravila, bolj mi je pomembno da znam motorko popravt kot pa vezaj in pomišljaj postavit prav.

Sakin je 8. jul 2011 ob 12:15 izjavil:

Slovenščina je po nepotrebnem kompliciran jezik. Živi dokaz za to je ogromna razlika med narečji in slovnično pravilnim jezikom.

Oh, oh... Si že kdaj slišal pravi ameriški poulični sleng? Pa Cockney Rhyming slang (dasiravno to morda ni najboljši primer, ker kaže bolj na inteligenco, kot pa na nesposobnost naučiti se nečesa)? A kdaj sodeluješ na forumih? Si že slišal jamajško angleščino?

Če je razhajanje med slovnično pravilno angleščino in tisoči narečij res pomembno, potem se mora angleščino orenk poenostavit.

Najbolj smešno pri vsej stvari je to, da slovenščino za "zajebano" razglaša folk, ki angleško govori "bolj za silo". Če pa angleško obvlada, pa seveda obvlada bolj ali manj slovnično pravilno verzijo, ki se je je naučil v šoli in deloma iz televizije/interneta. V kakem črnskem getu, v sumljivi soseski v Londonu, v slumsih v kakem Indijskem mestu ali na Jamajki bi bila večina sodelujočih na forumu (avtor tega prispevka vključen) gladko izgubljenih. Še za kozarec vode se ne bi mogli zmeniti brez gestikuliranja.

BlueRunner je 8. jul 2011 ob 13:15 izjavil:

Daleč od tega, da bi zagovarjal Toporišiča pri njegovih ekscentrizmih in debilizmih

Ali lahko podaš tri primere teh ekscentrizmov in debilizmov?

Lahko bi jih, pa jih je Simon Lenarčič v svojih delih precej boljše od mene. Na pamet se recimo spomnim "Okolijski", za katerega so kasneje celo priznali, da gre za napako; pa spremenjen zapis samostalnikov na -lec/ v -vec (glodalec -> glodavec, volilec -> volivec; ne pa npr. kazalec -> kazavec)...

Ah, ja, pa ne pozabimo debilističnih skovank, ki jih "uzakonja" novi Pravopis: kamniškobistriški, savinjskodolinski, namesto bistriški in savinjski...

No, pa sem na koncu vseeno napisal tri debilizme, ki jih kamot prilimaš Toporišiču. Da novoreka v stilu "begavček" (za miškin kurzor) in "zgoščenka" niti ne načenjam.

Se ti ne zdi nič spornega?

Zgodovinsko se slovenščina (še posebej v pogovorni rabi) drži krajših različic (poenostavljanje?! Hudiča!) in se izogiba takih skovank. Prebivalci Zgornjih Laz sebi ne pravijo Zgornjelazani, ampak Lazani. Prebivalci Spodnjega Dupleka prav tako niso Spodnjedupljani ampak Dupljani.

Kaj pa recimo Spodnjebesničani? Zgornjepirničanska ekipa? Julijskoalpske rože?

@BlueRunner,

sem se nadejal česa bolj utemeljenega, zdaj pa niti ne vem, a je napisano kritika, ali mnenje ali kaj.

Mogoče bi moral o tej temi prebrati kakšno mnenje strokovnjaka? Kot rečeno, Simon Lenarčič se je v to reč na dolgo in na široko spustil.

Evo, tole sem bral pred časom. Če se komu da, je na strani še več gradiva.

> "Mogoče se ti zdi predlog nespremenljiv je pa najbolj perspektiven. Veš koliko delavcev bi šlo iz države če bi znali nemško, pa še boljše možnosti bi imeli, ne pa da gnijejo tu."

Brezvezno zabijanje CPU ciklov s strani trolčka. To se ne bo zgodilo. Ga ni junaka, ki bi šel ukinit slovenščino iz šol.

Nenazadnje je bila slovenščina neperspektivna že samo v Jugi, pa smo dosegli in uveljavljali, da je bila uradni jezik. Če se prav spomnim, se je celo v aferi JeBo Te Zid razburjalo, zakaj se jim sodi v srbohrvaščini.

Če si na kaj od Slovenije lahko ponosen, je to naš jezik. Mogoče ga res ne govorijo množice, se je pa obdržal skozi zgodovino, ko mu časi nikakor niso bili naklonjeni. Pove nekaj o narodni zavesti in karakterju naroda.

Problem je, ker smo nekje v zadnjih desetletjih izgubili hrbtenico in ker se očitno proti "zunanjemu sovražniku" znamo bolje boriti, kot proti "notranjemu". To slednje pa spet kaže na neko slovensko značilnost, tokrat ne tako cenjeno: vseeno če meni krava crkne, glavno da sosedu dve. Ampak to je že druga tema.

Žalostno je, da smo se pomena jezika celo zgodovino tako zavedali, sedaj ko smo pa končno samostojni, po samo 20 letih samostojnosti, pa znanje slovenščine občutno pada, ljudje bi jo ukinili iz šol in opustili, češ da je povsem nekoristna in očitno bi rade volje pozabili nanjo. Mogoče je za domačo rabo.

Saj razumem, da nimate (nimamo) v tej zabačeni luknji biti na kaj ponosni, ampak problema se lotevate na napačni strani. Ni vse, kar je slovensko, tudi zanič.

Enron x86 je 28. jun 2011 ob 11:47 izjavil:

Končni rezultat: "84.09%" -> a ni tako, da je znak za % nestičen (84.09 %) :)
p.S: Jverne, slovenščina se piše z malo.

Lp

% so nestični, ja

eni primeri so butasti


medtem ko je bil v trgovini je lahko vejica pred ko, ali pa ne


oboje pravilno


81.82 % (zafukala so me še Goriška brda in ali ali)

USS Liberty je 8. jul 2011 ob 17:12 izjavil:

In ja tudi srbohrvaščina bi bila bolj perspektivna.

Zato pa gre Srbiji in Bosni tako dobro, ko tam vsi govorijo "srbohrvaško".
Najbolje, da še mi ta jezik vsi začnemo govoriti v šolah pri pouku matematike in fizike, pa bomo najbrž takoj postali "razviti" kot Bjelina in Pirot.

Dej si izbij iz glave, da je vzok za naše probleme v tem, ker je naš jezik razmeroma malo pomemben v svetovnem merilu. V Latinski Ameriki večinoma govorijo špansko, ki je eden najbolj številnejših in najbolj pomembnih jezikov na svetu, pa so njihove države kljub temu večinoma vse nerazvite ciganarije, Finci pa govorijo en nepomeben, maloštevilen, kompliciran jezik, ki ga razume malokdo izven Finske, pa jim gre kljub temu zelo dobro.

saj to je moja poanta pa je ne razumeš. Kaj češ s slovenščino? In južna Amerika se prav lepo razvija tako da nevem od kje ti takšni podatki, sploh Argentina, Brazilija...

Torej če je naš jezik malo pomemben se pač prilagodiš večjim.

In kar se tiče Ataturka:


"A misliš na Kemala Ataturka? On ni ukinjal nacionalnega jezika v Turčiji, prav nasprotno, on je ukinjal arabščino in promoviral turščino."

Zato da se je prilagodil zahodu.

In 1931, Mustafa Kemal established the Turkish Language Association for conducting research works in the Turkish language (Turkish: Türk Dil Kurumu). The Turkish Historical Society (Turkish: Türk Tarih Kurumu) was established in 1931, and began maintaining archives in 1932 for conducting research works on the history of Turkey.

Sicer pa sam bi raje videl da se moj otrok uči nemščino kot materni jezik za razliko od slovenščine.

"ja, tvoj predlog se mi zdi nespremenjljiv... to je neresno in infantilno... Estoncev je še manj kot Slovencev in njihov jezik še manj razširjen kot naš, pa ne bodo šli svoj jezik ukinjat v šolah. Sicer pa ne vem, od kje ti take nore ideje, da bi pa recimo, če bi mi namesto slovensko govorili italijansko ali pa nemško, to rešilo naše probleme. Na Siciliji in v Kalabriji vsi govorijo italijansko, pa je tam še večje sranje kot pri nas."

Mi je vseeno kaj si misliš, moj predlog je racionalen. Če ne bi bili tako fuck. up country bi se strinjal s tvojo trditvijo, nasprotno pa nikakor ne. Verjamem da se na Siciliji in Kalabriji ne cedita med in mleko, to tudi ni bil moj point da se dokaže da je Italija država kjer se sploh kaj cedi. Ampak slovenščina kot taka ti nikjer v svetu ne koristi.

Sicer pa malo si poglej kako ti italjanščina ne koristi nič in kje vse se govori, na izobrazi se:

Pronunciation [itaˈljano]
Spoken in Italy
Switzerland
San Marino
Vatican City
Malta
Eritrea
Somalia
Libya
Ethiopia


EDIT: res ne dojameš kaj. Veliko več ti je prihranjenega če govoriš jezik ki je v svetu govoreč v več državah kot pa neko glupo slovenščino. Nordijske države so pa itak razred zase.

imagodei je 8. jul 2011 ob 16:09 izjavil:

@BlueRunner,

sem se nadejal česa bolj utemeljenega, zdaj pa niti ne vem, a je napisano kritika, ali mnenje ali kaj.

Mogoče bi moral o tej temi prebrati kakšno mnenje strokovnjaka? Kot rečeno, Simon Lenarčič se je v to reč na dolgo in na široko spustil.

Evo, tole sem bral pred časom. Če se komu da, je na strani še več gradiva.

Saj ti je zelo dobro utemeljil. Samostalnik (ali kakorkoli se že imenuje) je je "Kamniška Bistrica". Pridevnik (ali kakorkoli se že imenuje) je "kamniškobistriški". Ne "kamniški", ne "bistriški", ker se slednja navezujeta na "Kamnik" in na "[B/b]istrico". S poenostavljanjem se izgublja na pomenski vsebini. Mimogrede, blizu doma mi teče Bistrica! (A ne Kamniška.)

Glede Lazanov in Duplanov - lahko si (leno) tako govorijo, a si pač govorijo narobe. Nič kritičnega. Vendar, če ti nekdo pove, da je "Dupljan", nimaš pojma, iz kje človek prihaja. Njihovega ubiranja bližnjic pa nikar ne posplošuj. Konec koncev si tudi prebivalci glavnega mesta ZDA (ups!) ne pravijo zgolj Jorčani, prebivalci Škofje Loke pa ne Ločani. Bo potrebno še več primerov?

ja, ampak vejico lahko postaviš pred medtem ali pred ko, nima veze

marvin42 je 8. jul 2011 ob 17:54 izjavil:

Ramon dekers je 8. jul 2011 ob 17:41 izjavil:

Sicer pa malo si poglej kako ti italjanščina ne koristi nič in kje vse se govori, na izobrazi se:

Pronunciation [itaˈljano]
Spoken in Italy
Switzerland
San Marino
Vatican City
Malta
Eritrea
Somalia
Libya
Ethiopia

Joj... Vatikan, San Marino... kot bi rekel Spodnji Duplek in Beltinci. Pa tudi ostalo je samo ostanek italijanskih kolonij ali pa italijanska manjšina (Švica).

Če čutiš potrebo, je italijanščina dober jezik, saj se lahko hitro oženiš z mladoletnico (Vatican City).

T-h-o-r je 8. jul 2011 ob 19:36 izjavil:

ja, ampak vejico lahko postaviš pred medtem ali pred ko, nima veze

Ne razumem. Poved sestoji iz dveh stavkov. Ker je eden vrinjeni v drugega, ju moremo nekako ločiti. Vejica bi bila pred ko samo takrat, ko bi poved bila sestavljena tako:
Bila je nevihta, ko je bil v trgovini.

Je pa to snov, hmm, osnovnošolska v glavnem. Čudno je, da je v resnici velika množica ne obvlada. Ko enkrat razumeš zakaj je stavek stavek, ti je vse jasno.

ok gremo od začetka:

"tvoj predlog je totalno neumen... očitno še nikjer na svetu nisi bil, da bi videl kaj je to resnična fucked up country. Pri nas je veliko stvari narobe, še posebej, če se primerjamo z najbolj razvitimi državami, ampak kljub temu smo še vedno daleč pred neko Brazilijo in Argentino, ki ju ti daješ za nek vzgled..."

no koliko časa bomo še pred Brazilijo in Argentino je vprašanje. Na papirju res v praksi pa je stvar drugačna. Oni imajo 10% gospodarsko rast koliko mi? Imamo res boljše plače a dela ni kaj ti to pomaga, no s tvojo logiko bi ti temu rekel da cvetimo pred njimi.

"Kemal Ataturk se je odrekel arabščini, ki je bistveno bolj razširjen in svetovno bolj pomemben jezik kot pa je turščina. Če vzamemo tvojo logiko "Veliko več ti je prihranjenega če govoriš jezik ki je v svetu govoreč v več državah", potem bi Kemal Ataturk moral izbrisati turški jezik in Turke siliti, da govorijo arabsko."

še enkrat beri in ne govori traparij:

Ataturk wanted Turkish people to be outward looking and moderate citizens unlike conservative Islamic Nations of the middle east. He wanted to foster a great sense of Nationalism and all this were the driving forces behind his reforms. Language reforms are one of those initiatives.

Turks have no identity.
There is nothing that was originaly created in Turkey.
Turks borrowed everything from the Byzantine Greeks and the Christian populations to become what they are today.

"Eritreja, Somalia, Etiopija... tam samo peščica ljudi še obvlada italijansko... to so bivše laške kolonije, kjer so goli in bosi afriški domorodci natepli lahe, danes pa tam govorijo domorodne afriške jezike, ne pa italijansko. Sicer pa ne vem, kaj naj hočeš sploh dokazati? Da se moramo učiti italijansko, ker nam bo koristila za potovanje po Etiopiji in Somaliji, lol. A bo šel službo iskat v Eritrejo in ti bo tam koristila italijanščina?"

glede na to da bosta Eritrija in Somalija tudi nekoč postali tako kot Kitajska zakaj pa ne? No bo potrebno tam še malo spucati oblast ali pa tudi ne.

"ja, kdo ti pa brani, da se tvoj otrok uči nemščine kot materin jezik... poišči si kakšno Nemko, če te bo katera tam sploh hotela... tudi tebi nihče ne brani, da se učiš tega jezika, če si tak germanofil."

ho ho ho

"Čisto nič se ne počutim prikrajšanega, ker je moj materin jezik slovenščina... poleg slovenščine mi ni bilo problem naučiti se tudi angleško, nemško in srbohrvaško... a od znanja nemščine in še posebej srbohrvaščine nisem imel kakšne posebne koristi. Če bi danes imel možnost, bi se namesto nemščine raje učil špansko, čisto zaradi lastnega veselja..."

jebat ga pač nisi znal izkoristi znanja ki ga imaš. Tvoj problem, sicer pa niti nevem kakšno je to znanje, je to bolj "pogovorna" nemščina ali slovnična pravilna nemščina. Kar se srbohrvaščine tiče v tujini šteje če dodaš srbohrvaščino kot znanje tujega jezika, ampak če živiš vidiš samo na sosednji hrib potem ti res ne pomaga žal

bolj siromašna kot je skoraj že ne more biti. Nacionalnega ponosa ni več, nevem čemu se sploh truditi. Kot sem rekel z nemščino, španščino, ruščino in v končni fazi italjnščino kot materni jezik ti je veliko več danega že v "zibelko".

Osebno bi mi v referencah bolj prišla italjanščina kot slovenščina, oz. slovenščine v tujini sploh v cv. ne moreš dati. In mislim da se marsikdo strinja z menoj sploh tisti, ki so že bili zunaj (in ne mislim čez slo mejo) in podajali prošnje. V tem primeru je srbohrvaščina na CV-ju veliko bolj kredibilna kot neka kvazi slovenščina. Res pa je da obstajajo kakšne baltiške države ki so v enakem ranku kot Slovenija. Hja kar se tiče moje gramatike, sem pač preprosto preveč površen oz. len da bi res ujemal vse detajle naše slovnice, ampak vseeno mislim da ujameš poanto.


EDIT: kljub temu da ima Izrael samo 7 mio prebivalcev pa ti recimo znanje hebrejščine veliko bolj "poživi" cv kot naša slovenščina.

Bananovec je 8. jul 2011 ob 20:03 izjavil:

T-h-o-r je 8. jul 2011 ob 19:36 izjavil:

ja, ampak vejico lahko postaviš pred medtem ali pred ko, nima veze

Ne razumem. Poved sestoji iz dveh stavkov. Ker je eden vrinjeni v drugega, ju moremo nekako ločiti. Vejica bi bila pred ko samo takrat, ko bi poved bila sestavljena tako:
Bila je nevihta, ko je bil v trgovini.

Je pa to snov, hmm, osnovnošolska v glavnem. Čudno je, da je v resnici velika množica ne obvlada. Ko enkrat razumeš zakaj je stavek stavek, ti je vse jasno.

dvobesedni vezniki, do YOU SPEAK THEM? :D


v stavku je razlika pri poudarku besede, če napišeš medtem ko sem bil v trgovini, je sijalo sonce ali medtem, ko sem bil v trgovini, je sijalo sonce

;-) je 8. jul 2011 ob 02:25 izjavil:

taki z zlato maturo so bli pr nas največji limli, ki jim "zlata" matura nebo nič pomenla tam pod mostom =)

Pod katerim mostom to? Ne vem za nobenega :D

BlueRunner je 8. jul 2011 ob 19:43 izjavil:

Če to "malo blj utemeljeno" leti na podporo slovenskobistriškem pridevniku, potem je to še kako utemeljeno. Lenarčič se s svojim zmrdovanjem nad to skovanko dejansko zmrduje nad belokranjsko pogačo, ki je tvorjena po identičnem pravilu.

Nikakor ne drži. "Belokranjska" je navadna podredna pridevniška zloženka, ki jih SP'01 obravnava v pravilu 513:

1. zloženke z medpono -o- (za govorjenimi c j č ž š ali dž z -e-): bistroglav, bledoličen, vsakoleten, velikonočen, južnoslovanski, maloštevilen, literarnozgodovinski, narodnogospodarski,
socialnodemokratski, poljudnoznanstven, peterokrak, starocerkvenoslovanski,temnozelen, sivozelen, licemeren, občečloveški, svojeglav, vraževeren; velepomemben, izokromatičen, tostranski;

"Kamniško-bistriški" pa je že problematičen, ker ga v prvem delu sestavlja pridevnik na -ski. V bistvu dobimo priredno pridevniško zloženko, ki pa se po taistem Pravopisu zapisuje z vezajem! (npr.: avstro-ogrski (oz. avstrijsko-ogrski), anglo-ameriški (oz. angleško-ameriški), pedagoško-andragoški, gledališko-filmski...)

BlueRunner je 8. jul 2011 ob 19:43 izjavil:

Že sama ideja, da je nekomu odveč v pridevniku povedati pravilno, je neumnost in do neke mere tudi nesramnost. Samo zato, ker domačini krajšajo ime kraja - pa še to je zanimivo, da bi en domačin rekel, da je Sobočan (Murskosobočan), drugi pa, da je Kapelčan (Kapelskovrhovec), kar pomeni, da tukaj sploh ni jasnega pravila kdaj vzeti splošno ime (Goričan), kdaj pa pridevnik v tem sestavljenem imenu (Novi?). Potem pa moraš kot izjemo obravnavati prebivalca Novega mesta, ki ni niti Novi, niti Meščan.

Meh, v resnici je tako, da je več izjem in težav pri tem, kar ponuja obstoječi SP'01. Kar bi vedel, če bi si dobro prebral Lenarčičevo kritiko. Stvar je v tem, da Toporišič zgleda zagovarja dosledno matematično seštevanje vseh besed v imenih krajev, ko tvorimo pridevnik oz. ime krajana, a ob enem ugotavlja, da to privede do kupa nesmislov. Zato je primoran navesti cel kup nekih izjem.

Doslednost pri obrazilu "kamniškobistriški" in "Kamniškobistričan" bi pripeljala do "bohinjskobelski" in "Bohinjskobeljan"; "dolenjskotopliški" in "Dolenjskotopličan"; "gorenjenemškovaški" in "Gorenjenemškovaščan"; pa npr. "javorniškorovtski" in "Javorniškorovtar"; "blejskodobravski" in "Blejskodobravec"/"Blejskodobravčan"; "kočevskorogovski" in "Kočevskorogec"... Toporišič ni butelj, pa je to opazil in sklenil, da obstaja vrsta izjem, ki se lahko piše tako ali drugače; zavedajoč se, da variante a-la "Spodnjedupeljc", "Bohinjskobistričan", "Gozdmartuljčan", "Plavškorovtar", "Koroškobeljan", "Dvorskovaščan" in podobne oslarije zlepa ne bodo prišle v splošno rabo.

In ravno o tem govorimo - če se "begavček" kot slovenska beseda za "miškin kurzor" ni prijela in če prebivalci Hudega Grabna nikakor ne bodo v rabo prevzeli oznake "Hudograbnjani" ampak (ugibam) si že od nekdaj pravijo "Grabnjani"; če prebivalci Žabje vasi ne bodo prevzeli oznake "Žabjevaščani" ampak (ugibam) si pravijo "Žabnjani" - potem je to vse skupaj brezvezno trošenje procesorske moči. Merjenje kurca. Dokazovanje, kdo je ta prav jezikoslovec in slavist.

Jasno, da obstajajo izjeme, recimo "Novomeščan", "Novovaščan", "Novogoričan", "Murskosobočan"... Pri prvih dveh (treh) gre za zelo jasne razloge - spet je podredna zloženka z obrazilom -o-, poleg tega prvi del imena ne more biti smiselno uporabljen za poimenovanje prebivalcev. Drugi del imena je pri prvih dveh (mesto, vas) ravno tako preveč splošno; pri tretjem pa itak želimo še posebej poudariti razliko med staro in Novo Gorico. Četrta (Murskosobočan) je nekoliko specifičen primer, je pa sprejet v splošno rabo, tako da tukaj nimamo kaj ugotavljat.

So pa bolj debilni primeri: v bližini Brezovice pri Ljubljani imaš dva zaselka, Vnanje in Notranje Gorice. Bomo v želji po vkalupljanju slovničnih pravil prebivalcem zapovedali, da se ne smejo imenovati Goričani, ker jih lahko drugi zamenjajo celo z Novogoričani? In bomo silili v to, da se imenujejo Vnanjegoričani in Notranjegoričani? Kakšen debilizem! ko pa sploh ni treba siliti v posiljeno tvorjenje pridevnika, ampak lahko vsak zase pove da "prihaja iz Notranjih Goric".

Prav tako ni nobene potrebe po tem, da bi v gledališču napovedali "ribčevlaško gledališko skupino", če se veliko lepše sliši "gledališka skupina iz Ribčevega Laza v Bohinju".

Kar zagovarja Lenarčič je smotrnost. Z uporabo manjšega števila pravil se znebiš vrste izjem.

BlueRunner je 8. jul 2011 ob 19:43 izjavil:

Bah. Lenarčič se zmrduje nad tem, da so okrajšave uporabne in uporabljane samo v lokalnem okolju {... snip ...} Skratka na tej točki je Lenarčič brcnil v temo, ker obstoječe in jasno pravilo spregleda oziroma se nad njim zmrduje. {... snip ...}
Torej zagovarja nelogičnost in množico izrecno deklariranih pridevnikov tipa "nauči se na pamet" v zameno za bolj široko uporabljano pravilo, ki že obstaja. Tukaj dam 100% prav Toporišiču, ki poenostavlja in s prstom pokaže na pravilo, ki ga imamo, čeprav ga ne uporabljamo toliko. Ne dam pa prav pa Lenarčiču, ki se morda res zanaša na lokalno izročilo, ni pa to vedno dobra izbira za knjižni jezik. Fej in fuj nad takšnim poveličevanjem narečij in "lokalne scene".

Jao, kako si zabrodil. Daj si orenk preberi, kaj Lenarčič pravzaprav predlaga. Morda lahko začneš na tej strani. Tukaj imaš 6 ali 7 pravil (od tega mislim da dve za tuja imena), ki praktično brez vsakih izjem povzamejo vse, česar Toporišič z uporabo "pravila, ki ga imamo, čeprav ga ne uporabljamo toliko" ne more povzeti. In predvsem - ne more spraviti v življenje.

Ker smo že ravno začeli s "kamniškobistriško" tragedijo... "Kamniško-savinjske" alpe, npr. se pišejo narazen oz. z vezajem. Zakaj bi se torej morala "kamniškobistriška" glasbena skupina pisati skupaj? Katera izjema je zdaj spet na delu tu, da bi se moral srednješolec zapomniti, da se "kamniškobistriški" piše skupaj, "Kamniško-savinjske" alpe pa narazen oz. z vezajem? In zakaj, kot se sprašuje Lenarčič, so Savinjci lahko ostali Savinjci (ne pa "Savinjskodolinci"), medtem ko se jim je pridevnik čez noč dejansko spremenil v "savinjskodolinski"?! In če se srednješolci že učijo takega besedotvorja, kako naj vedo, da "ljubljanskobarjanski" in "ljubljanskokotlinski" vendarle ni ustrezno?

Morda mi boš znal pojasniti, po kateri logiki, ki je umotvor opevanega Toporišiča, je pridevnik "kanalski" bolj primeren za opis tistega, kar se tiče Kanalske doline, kot pa "kanalskodolinski"; medtem ko je v primeru Savinjske doline ravno obratno?!

Se morajo na pamet morda vseeno naučiti kopice izjem?

BlueRunner je 8. jul 2011 ob 19:43 izjavil:

Evo. Tako. Na nekaj primerih utemeljeno, da pravilo za te "pridevniške klobase" obstaja že od prej,

Prosim? Kaj? Na katerih primerih? Lenarčič v prej polinkani kritiki ravno to poudarja - da se je to bizarno besedotvorje uveljavilo šele z novim Pravopisom! Ne se hecat.

BlueRunner je 8. jul 2011 ob 19:43 izjavil:

ČE že, se je potem lažje učiti poenostavljeno splošno pravilo po Toporišiču, kot pa seznam izjem po Lenarčiču.

Jao, BlueRunner. Kakšne nebuloze. Meni se tole zdi, da na vsak način hočeš, da je po tvoje, pol pa ni važno, a imaš prav ali se motiš. Toliko si se vrgel v prepričevanje in zatrjevanje svojega prav, da so fakti padli v drugi plan. Daj, stopi korak nazaj pa preberi Lenarčiča, njegovo kritiko, vzemi v roke SP'01 in si oglej nelogičnosti. Ne poslušat mene, preberi sam.

BlueRunner je 8. jul 2011 ob 19:43 izjavil:

PS: Če nisi lokalen, potem boš velikokrat slišal, da gre kdo v Mursko, namesto v Soboto, kljub temu pa gredo ljudje množično v Šmarješke ali Moravske, redko kdaj pa samo v Toplice. Tudi zato ne, ker je toplic veliko in ne poveš veliko, če rečeš, da greš v Toplice. Tudi lokalno ne. Ravno tako nisi Miren ali Pečan, si pa Mirnopečan ali mirnopeški.

To sploh ni poanta, ali se uporablja prvi del, ali drugi del (kao, zdej hočeš prikazat, da bi lahko rekel, da greš v Bistrico ali pa da greš v Kamniško, pa da je oboje narobe, ker je premalo specifično). Jezik ni matematična formula; je pa zelo prilagodljiv. Če nečesa ne razumeš, vprašaš za dodatna pojasnila. Ko ti kolega reče, da gre za vikend v toplice, ga vprašaš v katere gre. Ko ti pove, imaš vso informacijo. Ravno tako - ko ti nekdo reče, da je Bistričan, ga vprašaš iz katere Bistrice je, pa veš vse. Bedarija se je zdaj delat norega, češ da če nekdo ne izreče bebaste besedne zveze "Bohinjskobistričan" ali "Kamniškobistričan", da si pa v dilemi.

Dir đizs, kam smo prišli. Da se je problem sporazumevat, ker je nekomu iz Zgornjih Gorij (pri Bledu) težko reči, da je "Zgornjegorjan" in bo zato rekel, da je "Gorjan" ter šele po potrebi poudaril, da je doma iz Zgornjih, ne iz Spodnjih, bo pa nekdo iz Mačkovcev popolnoma izgubljen in se ne bo več znal sporazumevat?!

Ja, jezik je živa stvar in takih umetnih tvorjenk ne moreš vnesti vanj. Stvar je taka, da se ti bo Gorjan predstavil kot Gorjan pa če boš 100x poskušal overridat ustaljeno rabo - če boš slučajno vedel, da obstajajo Zgornje in Spodnje ga boš itak vprašal. Če pa ne veš, ti pa itak nič ne pomeni. Še največ to, če bo dodal, da je to zraven Bleda.

Se bom omejil na verjetno najpomembnejši odstavek iz tvojega odgovora. Poudarki so moji.

imagodei je 12. jul 2011 ob 00:39 izjavil:

Ziga Dolhar je 8. jul 2011 ob 18:50 izjavil:

Njihovega ubiranja bližnjic pa nikar ne posplošuj. Konec koncev si tudi prebivalci glavnega mesta ZDA (ups!) ne pravijo zgolj Jorčani, prebivalci Škofje Loke pa ne Ločani. Bo potrebno še več primerov?

Primeri iz angleško govorečega področja niso ravno na mestu. Če pa že vztrajaš, je to, da sami sebi pravijo "New Yorker" na mestu, ker obstaja še glavno mesto Anglije (ups!) z imenom York, po katerem je New York sploh dobil ime. V tem primeru je distinkcija upravičena, ker gre za znani mesti (dobro, eno bolj drugo manj) v različnih državah, celo na kontinentih. Pa spet - tu gre za angleščino, ki pri razpravljanju o slovničnih pravilih slovenščine nima ravno neke teže.

Točno tako! Zato si pravijo njujorčani, da je podana distinkcija od jorčanov. In enako velja za prebivalce Zg. ali Sp. Dupljeka.

Glede pomembnosti geografske oddaljenosti je pa enako logičen tudi obratni zaključek. Mesti sta si "daleč" ne le po kilometrih, ampak tudi po kontinentu, državi in naglasu. Zato je še toliko manj pomembno, da si eni pravijo nju in drugi ne. Če en drugemu v Yorku reče, da je jorčan, bo precej verjetneje, da je iz tega Yorka kot iz drugega. In obratno. Če pa en drugemu v Sp. Dupljeku reče, da je iz Dupljeka, je zmeda neogibno večja.

Mene pa zanima, zakaj ne bi bilo več variant pravilnih? Zgornjedupeljčan, Zgornjedupljan, Dupljan, Dupeljčan, prebivalec Zgornjih Dupelj.

To vse bi lahko bilo dopustno in pravilno hkrati.

Je te variante res smiselno dati v dve/tri/štiri grupe in se potem pričkat, katera je pravilnejša in bolj sveta?

o+ nevone

Imaš v mislih kaj konkretnega? Link morda?

Tukaj, malo preden si se vključil v debato.

No, predlog nikakor ni tako kaotičen, kot ga želiš prikazat. Se pa strinjam, da tega ni treba jemati za suho zlato, ampak morda kot delovno izhodišče.

Delovno izhodišče zagotovo, tudi ne ravno kaotičen, ampak IMHO je pa s številom in obliko izjem daleč od dobrega. Zelo težko je izjeme pri slovničnem pravilu temeljiti na lokalnem pogovornem jeziku.

Res pa je, da gre v svoji splošnosti verjetno malce predaleč, saj npr. Primorec težko ve, katero ime je lokalno v rabi za prebivalce Rinčetove Grabe ali Železnih Dveri (oba v okolici Ljutomera).

Natančno to je največja slabost predloga oziroma izjeme. Bi imeli pravilo, ne bi pa užalili lokalnega življa. Potem imaš pa težavo, ker razen lokalnega življa ni nihče ravno 100% prepričan kako bi potem moralo biti prav.

Prvič, ne gre za to, da bi upošteval vse možne izjeme iz vseh krajev za vse druge kraje. Če gremo tako, potem seveda ne pridemo nikamor.

To je pa drugi del težave. Razen tega, da nekdo iz Kopra ne ve ravno kakšno je običajno poimenovanje v Prekmurju, tudi ne ve, če pozna najpogostejšega, če pozna enega. Je pa to malenkostna težavica v primerjavi s prvo, ki si jo že sam izpostavil.

Vsekakor so boljša njegova pravila, kot pa Toporišičeva, ki so hudo pomanjkljiva in se jih ne drži niti sam Toporišič.

Ta konkreten nabor me ni prepričal. Moram pa preveriti v popravljenem pravopisu, katere napake so že popravili.

Iz katerega je menda jasno vidno, da sicer nisem apriori proti Toporišiču. Si me pa izzval, da sem ti naštel nekaj njegovih debilizmov (obesil si se pa samo na enega).

Obesil sem se na enega za katerega je res velika verjetnost, da je njegov. Različni predlogi tvorjenih slovenskih besed, ki naj bi zamenjale tujke, so večkrat od koga drugega (mislim, da jih je največ "zagrešil" ravno Dular), pa se jih vedno vse njemu pripisuje.

V bistvu mi je najbolj žal, da se Toporišiča gleda kot enega in edinega, ki je bog in njegova vedno obvelja. Kar ne ustreza ravno dejanskem stanju. Tako, da je star ata velikokrat bolj strelovod, kot pa dejanski krivec za splošno očitane napake.

Tudi pravopisa ni sestavil sam in kdo ve kaj v njemu ni njegovo maslo...

Pa še vedno obstaja možnost opisne predstavitve - "Prihajam iz Zgornjih Dupelj".

Ta obstaja v vsakem primeru. Pravopis tega ni ukinil.

Najbolj problematične so variante, kjer je prvi del sestavljenke pridevnik na -ski (-ški): Savinjskodolinec, Kočevskorogec, Javorniškorovtar itd. Ter pridevniki iz mnogoterih drugih krajevnih imen, npr. Medvedjeseljan, Žabjevaščan, Gozdmartuljčan, Hudograbnjan/Hudograbčan, ipd., kjer levi prilastek v imenu kraja nima krajevnega značaja.

Meni se ne zdijo nič problematične. Kako boš pa drugače imenoval z eno besedo prebivalca Žabje vasi? Ne moreš drugače kot Žabjevaščan in res ne vidim kakšnega pretiranega argumenta na strani tistih, ki bi tega ne dopuščali.

o+ nevone

Za nekoga z Jesenic nista Gorjana, temveč Gorjanca

Quite offtopic, sam se ne morem zadržat:

http://www.mojvideo.com/video-gorjanc-u...