» »

Internet ne ubija tiska

1
2
»

opeter ::

Okapi je izjavil:

Nihče pri zdravi pameti ti za cajteng/novice mesečno ne bo plačal 50 evrov,
Lahko reče samo nekdo, ki se mu niti sanja ne, koliko stanejo revije (strokovne, znanstvene ...), namenjene profesionalcem.

O.


In koliko je teh profesionalcev?
Večino teh revij naročujejo inštituti (razni izobraževalni zavodi ipd.) ter seveda podjetja.
Naročnike v obliki fizičnih oseb pa, dvomim, da jih imajo na pretek.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j

Okapi ::

Vsi zasebni zdravniki, odvetniki, arhitekti, finančni svetovalci, oblikovalci ... morajo sami skrbeti za svoje izobraževanje in informiranje. Svoje strokovne publikacije imajo tudi najrazličnejši obrtniki, trgovci, lastniki podjetij ...

Pri nas pa jasno ljudje mislijo, da če revijo kupi faks iz državnega denarja, da je zastonj.

O.

Okapi ::

Bogi, če mora to počet preko cajtngov.
Tebi se očitno niti sanja ne, koliko stanejo naročnine na internetne vire informacij.

Pri nas recimo IUS-INFO "samo" 87,89EUR mesečno.

Najbolj znana zadeva, brez katere profesionalci na marsikaterih področjih preprosto ne morejo je LexisNexis - 180 evrov na teden.

Ti boš sicer rekel, da je overrated, ampak s tem pač samo dokazuješ, da nimaš pojma, koliko so informacije (in preprost ter urejen dostop do njih, brez nepotrebnega šuma) v resnici vredne, če z njimi tudi kaj koristnega počneš.

O.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

Manu ::

Okapi je izjavil:

Vsi zasebni zdravniki, odvetniki, arhitekti, finančni svetovalci, oblikovalci ... morajo sami skrbeti za svoje izobraževanje in informiranje. Svoje strokovne publikacije imajo tudi najrazličnejši obrtniki, trgovci, lastniki podjetij ...

Pri nas pa jasno ljudje mislijo, da če revijo kupi faks iz državnega denarja, da je zastonj.

O.

Kar nekaj posplošuješ. Ti ljudje imajo tudi večjo plačo, poleg tega pa institucije v katerih delajo za njih naročajo te časopise, ki jih potem vsi berejo.

Tu pa je govora o splošnih medijih, ne o specializiranih. Pogovor vodiš v napačno smer.

digitalcek ::

Manu je izjavil:


Zgleda, da tudi ti spadaš v ta razred in iz tvojih komentarjev je jasno, da ne razumeš ljudi iz nižjega razreda. Kar je zate logično je za nižji ali nižji srednji razred overrated. j proti revščini.
P.S. namenjeno je Digitalčku


Ne drži, po dohodkih spadam v nižji razred. Skoraj v najnižji.

Vendar razumem TUDI ljudi iz visokega razreda. Hočem reči, da jih vsaj poskušam razumeti.

Zato mi je jasno, da se ne morejo/ne želijo voziti (ker se za njih ne spodobi) z avtobusom mestnega potniškega prometa, niti kupiti avto za 9.900 evrov, niti kupiti kos obleke za 9,90 evra.

Niti iti k podn prostitutki za 30 ali 40 evrov, niti iti ob vikendih v Portorož, tako kot hodijo spomladi in jeseni "široke ljudske množice".

In če želijo imeti najboljše možne informacije, so jih tudi pripravljeni dobro plačevati, ne pa se zajebavati z iskanjem brezplačnih, še posebej, če se zavedajo (najbrž se tega zavedajo prav vsi) da iskanja ne obvladajo najbolje. Se pa zagotovo zavedajo, da so brezplačne informacije ničvredne.

Tako kot je NIČVREDNA večina brezplačnih vsebin na spletu (ogromna večina blogov, forumski fajti in nebuloze, delno neostre/slabo kadrirane/ničemer podobne amaterske fotografije, bedni filmčki, posneti z mobilcem, tretjerazredni pevci, katerim so glas popravili z ustreznimi "korekturami", socialne mreže, ki nam poskušajo sporočati, da smo manjvredni, če se ne družimo virtualno)itd., itd., itd...

Zato bogati raje kupijo PLAČLJIVE informacije, ki so praviloma kvalitetne.
Da ne izgubljajo časa s surfanjem po spletu, pa je itak jasno.

To o prerazdelitvi bogastva pa (na žalost) kar pozabi. Ja, prav bi bilo, ampak se ne bo zgodilo.
Medtem, ko se mi tule petelinimo, pametujemo in argumentiramo 100/uro, da bi prepričali kakšnega drugega forumaša, da imamo prav mi, ne pa on, oni razmišljajo o poslu, ki jim bo prinesel še več, kot imajo... In že vlečejo (v glavnem prave) poteze, da se bo to tudi zgodilo.

Zgodovina sprememb…

Manu ::

To kar pišeš nima ne repa ne glave.... Popolnoma si zgrešil temo. Kaj sploh hočeš s tem povedat?

digitalcek ::

Manu je izjavil:

To kar pišeš nima ne repa ne glave.... Popolnoma si zgrešil temo. Kaj sploh hočeš s tem povedat?


Hočem povedati, da bo finančna elita, pa tudi intelektualna elita prav rada kupovala kvalitetne informacije in to ne glede na ceno, saj bo mesečni vložek ranga 100-300 evrov za njih:

1. Drobiž
2. Zelo dobro naložen drobiž

Ljudem s plitkimi žepi pa bodo (v veliki večini primerov) ostale PREPOZNE/zamujene informacije, polovične informacije, nekredibilne informacije, skratka informacije, s katerimi si ne bodo mogli nikakor pomagati.

Mimogrede, si mi pripravljen brezplačno javljati, katera delnica in na kateri borzi dela skoraj vsak mesec +20-40%?
Če ne veš, take delnice OBSTAJAJO (seveda ne na ljubljanski borzi), vendar je treba informatorju (če hočeš brokerju) plačati 20-40% od povečanja kapitala. Mesečno. Torej: vložiš 10.000, v mesecu dni pridobiš 3000, za informacijo pa daš osebi tisti mesec 1000.

Najdeš kaj takega zame brezplačno na spletu? Častim pivo...

Zgodovina sprememb…

opeter ::

Torej, če jaz dobro razumem, praviš, da je finančna elita in intelektualna elita eno in isto?
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j

digitalcek ::

opeter je izjavil:

Torej, če jaz dobro razumem, praviš, da je finančna elita in intelektualna elita eno in isto?


Seveda ni! Ampak OBOJI so pripravljeni plačati dobro informacijo. Le da jo finančna elita zagotovo plača lažje.
Ampak tudi med intelektualno elito so ljudje z mesečnimi dohodki 5000 evrov +, kajne...

Apak taka razglabljanja res niso pomembna za to temo, marveč le načelna vprašanja:

- Sme biti informacija plačljiva (glede na to, da bi jo ogromna večina rada dobila zastonj)? Le zakaj ne!
- Jo je kdo pripravljen (dobro) plačati? Trdim, da je! Mnogi pametni ljudje.

Manu ::

digitalček: ne boj se, ljudje ne bodo ostali brez novic. Ljudje so se vedno v preteklosti znali organizirati in nekaj ustvariti. Prihodnost ne bo tako črnogleda, kot si ti misliš.

kitaj ::

Tudi kak ne-elitnež raje plača, kot pa zgublja čas z iskanjem. Če npr. za uro programiranja/servisiranja/administriranja stranki zaračunaš 60EUR se ti ne splača npr. 1h/dan zgubljat za iskanje informacij iz tvoje stroke. 1800EUR ki bi jih tako mesečno izgubil raje investiraš v kakovosten vir informacij ali pa v pošten oddih.
Če si dobro plačan je npr. pleskanje lastnega stanovanja finančna izguba in ne prihranek.

digitalcek ::

kitaj je izjavil:

Tudi kak ne-elitnež raje plača, kot pa zgublja čas z iskanjem. Če npr. za uro programiranja/servisiranja/administriranja stranki zaračunaš 60EUR se ti ne splača npr. 1h/dan zgubljat za iskanje informacij iz tvoje stroke. 1800EUR ki bi jih tako mesečno izgubil raje investiraš v kakovosten vir informacij ali pa v pošten oddih.
Če si dobro plačan je npr. pleskanje lastnega stanovanja finančna izguba in ne prihranek.


Dobro razmišljanje!
Tisti, ki mislijo, da je bolje nič plačevat (in posledično imet nekvalitetne informacije) naj se malce zamislijo, ali mogoče le nimajo (svoj) prav...

Formula: splet = vse zastonj očitno ni (in ne bo) čisto prava...

Gregor P ::

Tisti, ki zares mislijo, sami odločajo katere informacije so za njih kvalitetne oz. nekvalitetne, ostali pa plačujejo.:|
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).

Keyser Soze ::

Okapi je izjavil:

Pri nas recimo IUS-INFO "samo" 87,89EUR mesečno.

Heh, rad bi videl IUS-INFO v tiskani obliki ja.:D

Tole je že orodje, ene sorte aplikacija so to say. In gre že krepko iz okvirov te teme oz. domene člankov.

Še mal, pa se bomo začel pogovarjat že o tem, zakaj folk za mal 3D čirule čarule ob opremljanju stanovanja po kompjutru ne kupi kar Rhinota. Pa bedn SketchUp uporablja in izgublja čas s "filetiranjem" robov. Če bi bli "elitni" sploh razmišljal ne bi.
OM, F, G!

Okapi ::

Tole je že orodje, ene sorte aplikacija so to say.
Tole so kar informacije, v najčistejši obliki (prečiščene in z orodjem za hitro iskanje med njimi). In nikjer nisem rekel, da ni do informacij lažje in hitreje priti na netu, tudi za ponudnika informacij je ugodneje, če jih ponuja na netu. Ampak bistvo vsega skupaj je, koliko so informacije (pa je čisto vseeno, ali jih nekdo na roko napiše na papir ali pa objavi na netu) vredne, oziroma koliko je kdo zanje pripravljen plačati. Ali, če pogledaš z druge strani, za koliko jih je nekdo pripravljen zbirati, urejati in ti jih posredovati.

O.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

poweroff ::

Iatromantis je izjavil:

poweroff je izjavil:

Kako da ne. Jaz svoje knjige zastonj nudim na spletu, pa se mi zadeve še vedno finančno izidejo bolje, kot če bi jih tiskal.

Kje pa jih najdemo?

Google it! 8-)
http://matej.owca.info/knjiga1/
http://matej.owca.info/knjiga2/
http://matej.owca.info/linux/Linux_na_n...
sudo poweroff

noraguta ::

eh zakaj bi bil en model prevladujoč. hvala bogu da se , da oboje. papir ni papež , pa tud če je . ni pene. dokler krivovercev ne sežigajo na grmadi. je pa kopiranje novic po internetu moteče. ampak prinaša c&p tud svoje prednosti.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

Gavran ::

digitalcek je izjavil:



Govorim o skromnem popoldanskem s.p.-jčku, ki kaj takega odpre v novembru. Eno iskanje (odvisno od zahtevnosti) 5-30 evrov. Grantiram decemberski zaslužek 2500 - 2500 evrov.

Mnogo ljudi je brez služb (pa še slabše bo), še več pa brez kakšne poslovne ideje...


In zakaj sam ne uporabiš svoje ideje? Malo prej si zapisal da zaslužiš manj od 1000€ mesečno...

digitalcek je izjavil:


Napačno je, ker izhajate iz VAŠEGA pojmovanja spleta in iz vaših, verjetno nizkih dohodkov.
.
.
.
Poznam recimo krog arhitektov, kjer je sramota kupiti nov avto za manj kot 35-40.000 evrov. Vam da to kaj misliti...
Je pri takih dati 100 evrov mesečno za kakšno stvar problem?


Z avtom se lahko postavlja pred konkurenco in strankami, da pa ga mesečno olupijo za 100€ za nekaj do česar bi lahko prišel precej ceneje pa ni stvar vredna pohvale. Drugače rečeno, avto je statuni simbol, naročnina na spletne medije pa je zelo daleč od tega.
In ja, taki bodo gledali na vsak cent, če ga le lahko prihranijo.
Drugo je, če je nekaj za njih življenjskega (poslovno) pomena.
Bodimo strpni do virusov. Tudi virusi gripe, prehlada in AIDSa morajo živeti.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Gavran ()

kitaj ::

digitalcek je izjavil:

Tisti, ki mislijo, da je bolje nič plačevat (in posledično imet nekvalitetne informacije) naj se malce zamislijo, ali mogoče le nimajo (svoj) prav...

Formula: splet = vse zastonj očitno ni (in ne bo) čisto prava...

Če je informacija brezplačna še ne pomeni, da je nekvalitetna. Tudi če informacijo plačaš še ne pomeni, da gre boš dobil kvalitetno informacijo.
Samo poglej kako so plačljivi mediji pred napadom na Irak trobili v isti (vladni) rog. Tudi zadnji poziv Pentagona medijem, naj ne objavljajo razkritih dokumentov iz Wikileaks-a, nam kaže na kvaliteto le teh.
Najbolje je seveda, da znaš sam presoditi kvaliteto informacij. Tisti nekoliko starejši smo to spretnost razvili v rajnki Jugoslaviji. Mlajši pa žal niso imeli te "priložnosti".
1
2
»


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

The New York Times uspešno kljubuje digitalni revoluciji (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Rezultati
5319371 (17157) xxx
»

Delo in drugi slovenski časniki uvajajo plačljivi dostop (strani: 1 2 3 4 5 6 7 )

Oddelek: Novice / Ostale najave
33266501 (57371) antonija
»

Aplikacije za brezplačen dostop do plačljivih dnevnikov

Oddelek: Novice / NWO
248134 (6798) poweroff
»

Nikkei prepovedal objavljanje povezav na njihovo domačo stran

Oddelek: Novice / Ostale najave
124078 (3354) francek1
»

The New York Times ne bo več brezplačno na spletu

Oddelek: Novice / Ostale najave
444416 (2923) urban99

Več podobnih tem