Forum » Šola » Trk v zid VS Čelni trk
Trk v zid VS Čelni trk
Destroyers ::
Ena nalogca za vas fizike:
Masa avtomobilov je 1000kg (vsi so popolnoma enaki). Hitrost 1 je 10m/s, hitrost 2 je 20m/s. Zid ob trku ne absorbira nič energije in njegova masa je neskončna. Trki so idealni (popolnoma čelni). Kolikšna energija se sprosti pri trku (na posamezen avto - voznika)? In kako si trki sledijo po vrsti (od najbolj ugodnega za voznika do najmanj).
1.) Trk v zid pri hitrosti 10m/s.
2.) Trk v zid pri hitrosti 20m/s.
3.) Čelni trk dveh avtomobilov pri hitrosti 10m/s.
3.) Čelni trk dveh avtomobilov (prvi miruje, drugi se giblje z 20m/s).
4.) Čelni trk dveh avtomobilov (prvi vozi vzvratno z 10m/s, drugi se giblje z 20m/s).
Ni treba komplicirat, preprosto izračunajte skupno energijo trka (in polovica je energija, ki se mora sprostiti na posamezni avto).
Masa avtomobilov je 1000kg (vsi so popolnoma enaki). Hitrost 1 je 10m/s, hitrost 2 je 20m/s. Zid ob trku ne absorbira nič energije in njegova masa je neskončna. Trki so idealni (popolnoma čelni). Kolikšna energija se sprosti pri trku (na posamezen avto - voznika)? In kako si trki sledijo po vrsti (od najbolj ugodnega za voznika do najmanj).
1.) Trk v zid pri hitrosti 10m/s.
2.) Trk v zid pri hitrosti 20m/s.
3.) Čelni trk dveh avtomobilov pri hitrosti 10m/s.
3.) Čelni trk dveh avtomobilov (prvi miruje, drugi se giblje z 20m/s).
4.) Čelni trk dveh avtomobilov (prvi vozi vzvratno z 10m/s, drugi se giblje z 20m/s).
Ni treba komplicirat, preprosto izračunajte skupno energijo trka (in polovica je energija, ki se mora sprostiti na posamezni avto).
...They wanna build the prison!...
- premaknilo iz Znanost in tehnologija: antonija ()
Isotropic ::
joj pizda
ce zanemarimo plasticnost trka (oz. deformacija avta, ki je ne poznamo), je 3. enaka 1. recimo (na pamet, sem pa to delal ze dolgo casa nazaj, sam itak en avto prevzame polovico energije). sicer je pa kolicina energije itak odvisna od hitrost/masa razmerij in ni tle nic pametnega za racunat sploh (razen tebi za prelahko domaco nalogo).
Collision @ Wikipedia
ce zanemarimo plasticnost trka (oz. deformacija avta, ki je ne poznamo), je 3. enaka 1. recimo (na pamet, sem pa to delal ze dolgo casa nazaj, sam itak en avto prevzame polovico energije). sicer je pa kolicina energije itak odvisna od hitrost/masa razmerij in ni tle nic pametnega za racunat sploh (razen tebi za prelahko domaco nalogo).
Collision @ Wikipedia
Destroyers ::
Ni to nobena domača naloga. Namenoma nisem poimenoval zadeve čelni trk = trku v zid pri neki hitrosti, da bi videl, če res vsi tako mislijo in ne da je čelni trk pri neki hitrosti hujši od trka v zid...
Bistvo topica je dokazat, da sta trka enaka, ne pa linkanje nekih člankov z Wikipedie...
Bistvo topica je dokazat, da sta trka enaka, ne pa linkanje nekih člankov z Wikipedie...
...They wanna build the prison!...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Destroyers ()
Isotropic ::
ce so avti identicni, bi rekel, da je trk v zid bolj ali manj isto, pri 1/2 relativne hitrosti avtov v celnem trku seveda.
ne da se mi pa kaj vec ukvarjat s tem.
ne da se mi pa kaj vec ukvarjat s tem.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Isotropic ()
Destroyers ::
Kot da na to temu slučajno še ni bila odprta tema pred kakim tednom ?!
Dobro, naslov teme je "Uničevalca mitov", nisem vedel, da podobna tema že obstaja. Bistvo tega topica pa ni ugotovitev, da je zadeva resnična ampak računski dokaz.
...They wanna build the prison!...
Lonsarg ::
Sem popravil številke in dodal nov primer:
1.) Trk v zid pri hitrosti 10m/s.
2.) Trk v zid pri hitrosti 20m/s.
3.) Čelni trk dveh avtomobilov pri hitrosti 10m/s.
4.) Čelni trk dveh avtomobilov (prvi miruje, drugi se giblje z 20m/s).
5.) Čelni trk dveh avtomobilov (prvi vozi vzvratno z 10m/s, drugi se giblje z 20m/s).
6.) čelni trk dveh avtomobilov pri hitrosti sqrt(200) /2 = 7.07m/s
predpostavka: ugodnost za voznika je odvisna od prejete energije avta. Vsa prejeta energija gre namreč v uničevanje avta/voznika.
izračun/dokaz:
1. ker mata avta enaki masi, se energija razporedi med njima enakovrednoe ne glede na to kdo je kako hitro vozil, pomembna je samo relativna hitrost med njima
2. energija, ki se pretvori v uničenje je premosorazmerna z relativno hitrostjo med avtoma(W=v^2*m*0.5)
3. W = energija na posamezni avto, Ws = skupna energija trka
1.)Ws = W = 10^2*1000*0.5 = 50000
2.)Ws = W = 20^2*1000*0.5 = 200000
3.)Ws = 20^2*1000*0.5 = 200000 , W = Ws/2 = 100000
4.)Ws = 20^2*1000*0.5 = 200000 , W = Ws/2 = 100000
5.)Ws = 10^2*1000*0.5 = 50000 , W = Ws/2 = 25000
6.)Ws = 14.1^2*1000*0.5 = 100000 , W = Ws/2 = 50000
Torej zaleteti se z hitrostijo 10m/s v zid je isto kot zaleteti se z relativno hitrostjo med trženima avtomobiloma, ki je enaka 14.14m/s, torej posamezni avto se vozi z 7.07 m/s, bi bil en primer tega
Pač v formuli za energijo je kvadrat :) Tut jaz ko bi nahitro pomislil bi rekel, da je 1. in 3. možnost ista, ker naši kmečki možgani mislijo, da energija narašča linearno :)
1.) Trk v zid pri hitrosti 10m/s.
2.) Trk v zid pri hitrosti 20m/s.
3.) Čelni trk dveh avtomobilov pri hitrosti 10m/s.
4.) Čelni trk dveh avtomobilov (prvi miruje, drugi se giblje z 20m/s).
5.) Čelni trk dveh avtomobilov (prvi vozi vzvratno z 10m/s, drugi se giblje z 20m/s).
6.) čelni trk dveh avtomobilov pri hitrosti sqrt(200) /2 = 7.07m/s
predpostavka: ugodnost za voznika je odvisna od prejete energije avta. Vsa prejeta energija gre namreč v uničevanje avta/voznika.
izračun/dokaz:
1. ker mata avta enaki masi, se energija razporedi med njima enakovrednoe ne glede na to kdo je kako hitro vozil, pomembna je samo relativna hitrost med njima
2. energija, ki se pretvori v uničenje je premosorazmerna z relativno hitrostjo med avtoma(W=v^2*m*0.5)
3. W = energija na posamezni avto, Ws = skupna energija trka
1.)Ws = W = 10^2*1000*0.5 = 50000
2.)Ws = W = 20^2*1000*0.5 = 200000
3.)Ws = 20^2*1000*0.5 = 200000 , W = Ws/2 = 100000
4.)Ws = 20^2*1000*0.5 = 200000 , W = Ws/2 = 100000
5.)Ws = 10^2*1000*0.5 = 50000 , W = Ws/2 = 25000
6.)Ws = 14.1^2*1000*0.5 = 100000 , W = Ws/2 = 50000
Torej zaleteti se z hitrostijo 10m/s v zid je isto kot zaleteti se z relativno hitrostjo med trženima avtomobiloma, ki je enaka 14.14m/s, torej posamezni avto se vozi z 7.07 m/s, bi bil en primer tega
Pač v formuli za energijo je kvadrat :) Tut jaz ko bi nahitro pomislil bi rekel, da je 1. in 3. možnost ista, ker naši kmečki možgani mislijo, da energija narašča linearno :)
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Lonsarg ()
Destroyers ::
No, to sem hotel, računski dokaz, škoda je edino ker je zgrešen 
Pri čelnem trku ne moreš vstavit za hitrost 20m/s, treba je izhajat iz točke trka (torej še vedno je 10m/s).
Razen tega, da so vstavljeni podatki napačni, sem tudi sam zadevo izračunal na isti način.
Vem, zadeva je izračunana s pomočjo gibalne količine, sam sem pa želel zadevo rešiti s kinetično energijo.
Pri čelnem trku ne moreš vstavit za hitrost 20m/s, treba je izhajat iz točke trka (torej še vedno je 10m/s).
Razen tega, da so vstavljeni podatki napačni, sem tudi sam zadevo izračunal na isti način.
@Destroyers: računski dokaz je prav tako prisoten v tisti temi. Malo poglej.
Vem, zadeva je izračunana s pomočjo gibalne količine, sam sem pa želel zadevo rešiti s kinetično energijo.
...They wanna build the prison!...
Meizu ::
Seveda je čelni trk hujši od trka v zid.
Če se ne motim je čelni trk dveh avtomobilov, pri katerem imata oba enako hitrost, torej 50km/h npr., enak trku v zid pri okoli 100km/h. Tako na grobo povedano.
Če se ne motim je čelni trk dveh avtomobilov, pri katerem imata oba enako hitrost, torej 50km/h npr., enak trku v zid pri okoli 100km/h. Tako na grobo povedano.
Lonsarg ::
Destroyers je izjavil:
No, to sem hotel, računski dokaz, škoda je edino ker je zgrešen
Pri čelnem trku ne moreš vstavit za hitrost 20m/s, treba je izhajat iz točke trka (torej še vedno je 10m/s).
Razen tega, da so vstavljeni podatki napačni, sem tudi sam zadevo izračunal na isti način.
Ja zdaj sem opazil, moral bi za vsak avto ločeno računat ne pa kar relativno lol, pa še pozabil sem upoštevati gibalno za primere, kjer po nesreči avta nista pri miru, jao ena tko enostavna naloga pa se grem znotit, sram me je lahko :P
1.)Ws = W = 10^2*1000*0.5 = 50000
2.)Ws = W = 20^2*1000*0.5 = 200000
3.)Ws = 2*10^2*1000*0.5 = 100000 , W = Ws/2 = 50000
4.)
gibalna: m*20=2m*vx --> vx=10m/s
energija:Ws = 20^2*1000*0.5 - 10^2*1000*0.5 = 150000 , W = Ws/2 = 75000
5.)
gibalna: m*10+m*20=2m*vx --> vx=15m/s
energija: Ws = 10^2*1000*0.5 + 20^2*1000*0.5 - 15^2*1000*0.5= 137500 , W = Ws/2 = 68750
Če pa tako naredim, pol pa dejansko je 1. in 3. primer isto ja hehe. pa še 3. in 4. primer je zanimiv. Če se zaleti en avto z 20m/s v mirujočega je 50% več skode, kot če se zaletita dva avta vsak z 10m/s.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Lonsarg ()
Thomas ::
Če se zaleti en avto z 20m/s v mirujočega je 50% več skode, kot če se zaletita dva avta vsak z 10m/s.
Ne se zaletet! Z izjavami, namreč.
Da zadeva ne bi bila prekomplicirana, vzemimo za začetek raje dva helikopterja, ali še bolje dve (enaki) vesoljski ladji.
Kdaj je več škode - če se ena s hitrostjo 10 m/s zaleti v drugo z -10 m/s ali će se ena z 20 m/s v drugo z 0m/s?
Enako škode.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Thomas ()
Lonsarg ::
Škoda je odvisna od tega, v kater sistem se postaviš, sistem opazovalca, ali sistem avta. Tako kot sem prvič izračunal(računsko sicer ne prav) in kot praviš ti je škoda, če opazuješ iz avta. Če pa opazuješ kot opazovalec nesreče(bodisi pešeč, ali pa vesolska postaja zraven trka ladij) pa je tako kot sem drugič. Če dobro razmislim je res bolj logično, da je za škodo se treba postavit v sistem avta, ker le tega doleteva škoda:)
MadMax ::
Seveda je čelni trk hujši od trka v zid.
Če se ne motim je čelni trk dveh avtomobilov, pri katerem imata oba enako hitrost, torej 50km/h npr., enak trku v zid pri okoli 100km/h. Tako na grobo povedano.
Tako na grobo povedano si ga grobo pihnil v temo.
Čelni trk, vsak s 50km/h je za vsakega enak trku v zid s 50km/h.
Kot že povedano, energija narašča s kvadratom hitrosti in ne lepo linearno, poleg tega pa vsak avto prevzame svoj del energije in ga pretvori v zmečkano pločevino. Nulta cona torej miruje prav tako kot pri trku v zid.
Je pa res, da velika večina folka misli natanko tako kot si napisal v tej izjavi
Thomas, tvoje pisanje me spominja na čelni karambol nove velike mečke in starega gnilega fičota.
Možakarja iz fičota so pol dneva po koščkih pobirali in pivnali, tip v mečki pa je izgledal kot bi bil še živ
Stvari so preproste, le ljudje smo neverjetni mojstri, da jih zakompliciramo.
Thomas ::
Škoda je odvisna od tega, v kater sistem se postaviš, sistem opazovalca, ali sistem avta.
Škoda je od tega neodvisna.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Lonsarg ::
Škoda je odvisna od tega, v kater sistem se postaviš, sistem opazovalca, ali sistem avta.
Škoda je od tega neodvisna.
Ne beri izven konteksta, mišjeno je bilo rezultat pri mojih izračunih je odvisen od tega, v kater sistem se postaviš. In ti to dobro veš, sam pač paše ti jezikat. Thomas pač :D
Thomas ::
Enake deformacije so se naredile na obeh parih vesoljskih ladij. 20 m/s in 0 m/s ter na 10 m/s in -10 m/s.
Vseeno je. Tudi ni noben opazovalec posnel, da je bilo nekje več škode (neelastične deformacije, sproščene toplote, bušk, polomljenih udov ...). Ne glede na to, kje je opazovalec bil.
A hočeš biti oseben, Azgard? Ni produktivno, raje znova premisli!
In other words - bo kdo rekel, da se ta dva para zaletenih vesoljskih ladij, v zgoraj opisanem primeru, drugače poškodujeta?
Razčistimo najprej to, sicer se ne mislim pogovarjati naprej.
Vseeno je. Tudi ni noben opazovalec posnel, da je bilo nekje več škode (neelastične deformacije, sproščene toplote, bušk, polomljenih udov ...). Ne glede na to, kje je opazovalec bil.
A hočeš biti oseben, Azgard? Ni produktivno, raje znova premisli!
In other words - bo kdo rekel, da se ta dva para zaletenih vesoljskih ladij, v zgoraj opisanem primeru, drugače poškodujeta?
Razčistimo najprej to, sicer se ne mislim pogovarjati naprej.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Thomas ()
Lonsarg ::
Posnel ni škode, pač pa kinetično energijo. Ne vem kaj iščeš v bistvu skoraj slovnične napake v mojem postu, lol smešen si.
Je izračunano v mojem prvem postu to, kar ti trdiš.
Je izračunano v mojem prvem postu to, kar ti trdiš.
Thomas ::
Torej odstopaš od:
YES/NO?
Škoda je odvisna od tega, v kater sistem se postaviš, sistem opazovalca, ali sistem avta.
YES/NO?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Azgard:
To ni res. To je globoko narobe.
Če se zaleti en avto z 20m/s v mirujočega je 50% več skode, kot če se zaletita dva avta vsak z 10m/s.
To ni res. To je globoko narobe.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Destroyers ::
Glede točke 4 (pred trkom se giblje z 20m/s, po trku nadaljuje z 10m/s):
100kJ (50kJ na vsakega) - enako kot v zid pri 10m/s.
5. točka (enako, kot da bi se prvi približeval z 10m/s stoječemu avtomobilu - po trku nadaljuje s 5m/s):
50kJ (25kJ na vsakega)
Lestvica od najugodnejšega (za voznika) do najmanj ugodnega:
5 najboljša varianta ->1,3,4 enako (v realnosti najbolje v zid, ker je nekoliko prožen in njegova masa ni neskončna, skupna energija, ki se mora sprostiti je 2x manjša kot pri čelnem trku -> manj možnosti za komplikacijo; čelni trk po drugi strani ni nikoli "popolnoma čelni", avtomobila sta težko enaka, vse je podvojeno (2x toliko šanse za poškodbe skupka) -> 2 - najslabša opcija - v zid pri 20m/s
100kJ (50kJ na vsakega) - enako kot v zid pri 10m/s.
5. točka (enako, kot da bi se prvi približeval z 10m/s stoječemu avtomobilu - po trku nadaljuje s 5m/s):
50kJ (25kJ na vsakega)
Lestvica od najugodnejšega (za voznika) do najmanj ugodnega:
5 najboljša varianta ->1,3,4 enako (v realnosti najbolje v zid, ker je nekoliko prožen in njegova masa ni neskončna, skupna energija, ki se mora sprostiti je 2x manjša kot pri čelnem trku -> manj možnosti za komplikacijo; čelni trk po drugi strani ni nikoli "popolnoma čelni", avtomobila sta težko enaka, vse je podvojeno (2x toliko šanse za poškodbe skupka) -> 2 - najslabša opcija - v zid pri 20m/s
...They wanna build the prison!...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Destroyers ()
Thomas ::
Če se dve popolnoma enaki ladji gibljeta v nasprotni smeri s hitrostjo 10m/s je škoda enaka kot da se ena od ladij (10m/s) zaleti v drugo - mirujočo.
Zamenjaj nick! Na uničevanje se ne spoznaš. Napisal si kolosalno neumnost.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Destroyers ::
Pravilno je, ob predpostavki, da se druga ne bi odbila nazaj.
...They wanna build the prison!...
Thomas ::
Pravilno je, ob predpostavki, da se druga ne bi odbila nazaj.
Gnila predpostavka pač. Odreci se neumnost! Ali pa raje samo beri.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Destroyers ::
Dej ne pametuj preveč in preberi kaj sem napisal 2 posta bolj gor. Tam imaš svoj odgovor.
...They wanna build the prison!...
Destroyers ::
Sem popravil, ja. Kar sem prvotno napisal je bilo mišljeno, kot da se mirujoča ladja nima kam premaknit. Tako kot Jamie pri Mythbusterjih tudi sam nimam nobenih problemov s tem, da popravim svojo izjavo... in me ta tvoj zadnji post niti malo ne gane...
Sem ga pa popravil že prej kot sem sploh videl tvoj post, tako da ne, nisem ga popravljal zate.
Sem ga pa popravil že prej kot sem sploh videl tvoj post, tako da ne, nisem ga popravljal zate.
...They wanna build the prison!...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Destroyers ()
Thomas ::
No, ti si torej revidiral? Lepo, če si. Ni pa lepo, da bistveno popravljat posta ravno v delu, ko te je nekdo citiral in se pretvarjat, da tega nisi rekel.
Ampak pustmo tebe!
Azgard, a si ti že tut revidiral?
Ampak pustmo tebe!
Azgard, a si ti že tut revidiral?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Lonsarg ::
Lol pol ure mi ne moraš dat frej, nisem skoz za računalnikom jao.
V dobesednem pomenu YES, v pomenu knteksta iz katerega si mi to utrgal NO, pejt v prvi razred se slovenščino naučit. Beseda škoda je v tem kontekstu mišljena rezultat z katerim sem računal škodo, to se pač delaš da ne zastopiš lol. Tako kot človeka kdaj kličeš konj, sem rezultat z katerim sem računal škodo jaz klical škoda kapiš? Zelo težko razumet? In to sem povedal par sekund za tem, ko si ti postal tvoj prvi post, ker mi je takoj postalo jasno, da je sistem avta pravilni.
Sem že povedal da je narobe ja, prej kot ti, pa očitno moje poste ignoriraš.
Torej obnova zgodbe:
1. izračunam prav, torej v sistem avta se dam
2. sam sebe popravim, ker sem se zmedel in izračunam v sistemu opazovalca, narobe seveda
3. pride thomas, namesto da bi me opozoril na napako, se je odločil da dones ni dobil svojo dozo šopirjenja pa me opozori na način, kot bi šlo za življenje in smrt :D
4. priznam da sem se zmotil v svojem lastnem popravku in se strinjam z Thomasom
5. ker nisem v prešnem postu napisal samohvala Thomasu se on odloči se iti slovnične igrice al pa res ne zastopi drugače kot dobesedno, tisto o škodi iz različnih sistemov hehe
6. pol mamo pa takle :P O Thomas, ni blo blo dolgcajt dones.
Torej odstopaš od:
Škoda je odvisna od tega, v kater sistem se postaviš, sistem opazovalca, ali sistem avta.
YES/NO?
V dobesednem pomenu YES, v pomenu knteksta iz katerega si mi to utrgal NO, pejt v prvi razred se slovenščino naučit. Beseda škoda je v tem kontekstu mišljena rezultat z katerim sem računal škodo, to se pač delaš da ne zastopiš lol. Tako kot človeka kdaj kličeš konj, sem rezultat z katerim sem računal škodo jaz klical škoda kapiš? Zelo težko razumet? In to sem povedal par sekund za tem, ko si ti postal tvoj prvi post, ker mi je takoj postalo jasno, da je sistem avta pravilni.
Azgard:
Če se zaleti en avto z 20m/s v mirujočega je 50% več skode, kot če se zaletita dva avta vsak z 10m/s.
To ni res. To je globoko narobe.
Sem že povedal da je narobe ja, prej kot ti, pa očitno moje poste ignoriraš.
Torej obnova zgodbe:
1. izračunam prav, torej v sistem avta se dam
2. sam sebe popravim, ker sem se zmedel in izračunam v sistemu opazovalca, narobe seveda
3. pride thomas, namesto da bi me opozoril na napako, se je odločil da dones ni dobil svojo dozo šopirjenja pa me opozori na način, kot bi šlo za življenje in smrt :D
4. priznam da sem se zmotil v svojem lastnem popravku in se strinjam z Thomasom
5. ker nisem v prešnem postu napisal samohvala Thomasu se on odloči se iti slovnične igrice al pa res ne zastopi drugače kot dobesedno, tisto o škodi iz različnih sistemov hehe
6. pol mamo pa takle :P O Thomas, ni blo blo dolgcajt dones.
Destroyers ::
No, ti si torej revidiral? Lepo, če si. Ni pa lepo, da bistveno popravljat posta ravno v delu, ko te je nekdo citiral in se pretvarjat, da tega nisi rekel.
Ampak pustmo tebe!
Azgard, a si ti že tut revidiral?
Od kje pa sklepaš, da sem se pretvarjal, kot da tega nisem napisal? Poglej čas objave tvojega posta in poglej čas spremembe mojega. 5 sekund razlike (še nekaj časa da sem kliknil "pošlji", da je server to sprejel,...), praktično nemogoče prebrat tvoj post, odreagirat, ga popravit,... v petih sekundah. Niti v petnajstih ga ne bi mogel...
...They wanna build the prison!...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Destroyers ()
Thomas ::
4. priznam da sem se zmotil v svojem lastnem popravku in se strinjam z Thomasom
Good. A bi bil lahko samo mau bolj ekspliciten, kje si se zmotil, kaj si narobe trdil?
To je pomembno za temo, ne tvoje opisovanje mojega značaja.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Lonsarg ::
Da napišem še kratko verzijo. Torej škodo se lotimo računat preko kinetične energije, pravilno je seveda gledati kinetično glede na avto kateremu je storjena škoda, torej relativna hitrost vozil, ki trčita, to si seveda pravilno tudi ti napisal. V drugem poskusu izračuna pa sem jaz kar vzel absolutni kinetični, pa jih sesštel za skupno energijo, ki naredi škodo, to je tisto kar je narobe, prvič ker nas ne zanima opazovalec in drugič, ker ne bi smel absolutno:)
Thomas ::
No, no, lepo. Si revidiral pol. Drugič pa tudi ne hodi naprej s tem, "da jezikam", če se da.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Lonsarg ::
Revidiral sem takoj za tvojim postom 15 postov višje in forum bi bil bolj pregleden, če bi že takrat ti to sprevidel.
Thomas ::
Stvari so rahlo bolj komplicirane. Za vesoljski ladji se strinjamo - praviš da že od takoj po mojem prvem postu - a za avtomobile NI TOČNO ENAKO.
Je rahlo drugače. Razlika je, če en avto stoji na cesti, drugi se pa vanj zaleti z 20 m na sekundo, ali če oba trćita z 10 m/s. Ker cesta ni čisto gladka, se nekaj energije potroši pri pluženju prej mirujočega avta, rikverc nazaj po asfaltu. Posebej še, če je zategnjena ročna, ali pa če so deformirana in zablokirana prva kolesa. Tudi zaletujoči avto interaktira s cesto.
Je disapacija energije z risanjem črt po asfaltu, česar je pri čelnem trku obeh z isto hitrostjo ni. Tam razbitina obstane, relativno na cesto. Pomembna razlika, ponavadi prezrta.
Je rahlo drugače. Razlika je, če en avto stoji na cesti, drugi se pa vanj zaleti z 20 m na sekundo, ali če oba trćita z 10 m/s. Ker cesta ni čisto gladka, se nekaj energije potroši pri pluženju prej mirujočega avta, rikverc nazaj po asfaltu. Posebej še, če je zategnjena ročna, ali pa če so deformirana in zablokirana prva kolesa. Tudi zaletujoči avto interaktira s cesto.
Je disapacija energije z risanjem črt po asfaltu, česar je pri čelnem trku obeh z isto hitrostjo ni. Tam razbitina obstane, relativno na cesto. Pomembna razlika, ponavadi prezrta.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Okapi ::
Pomembna razlika, ponavadi prezrta.No ja, reči, da je pomembna , je imho najmanj pretirano. Trenje med kolesi in cesto v primeru čelnega trka v mirujoče vozilo z zategnjeno ročno pobere koliko - 1% ali manj?
O.
Destroyers ::
Še dosti drugih detajlov je, to je pač poenostavljen primer...
...They wanna build the prison!...
Meizu ::
Seveda je čelni trk hujši od trka v zid.
Če se ne motim je čelni trk dveh avtomobilov, pri katerem imata oba enako hitrost, torej 50km/h npr., enak trku v zid pri okoli 100km/h. Tako na grobo povedano.
Tako na grobo povedano si ga grobo pihnil v temo.
Čelni trk, vsak s 50km/h je za vsakega enak trku v zid s 50km/h.
Kot že povedano, energija narašča s kvadratom hitrosti in ne lepo linearno, poleg tega pa vsak avto prevzame svoj del energije in ga pretvori v zmečkano pločevino. Nulta cona torej miruje prav tako kot pri trku v zid.
Je pa res, da velika večina folka misli natanko tako kot si napisal v tej izjavi
Thomas, tvoje pisanje me spominja na čelni karambol nove velike mečke in starega gnilega fičota.
Možakarja iz fičota so pol dneva po koščkih pobirali in pivnali, tip v mečki pa je izgledal kot bi bil še živ
Vem, vem sem opazil :) Moram pa priznat, da se mi ni sanjalo da je dejansko čelni trk enak trku v mirujočo točko pri enaki hitrosti. Vedno se mi je zdelo logično, da je pač skupna hitrost dveh objektov v čelnem trčenju podvojena, zato tudi podvojena škoda. No, ena zanimivost več :)
darkolord ::
Pomembna razlika, ponavadi prezrta.No ja, reči, da je pomembna , je imho najmanj pretirano. Trenje med kolesi in cesto v primeru čelnega trka v mirujoče vozilo z zategnjeno ročno pobere koliko - 1% ali manj?
Bo kr več. Koeficient lepenja je kakih 0.7 na suhi podlagi. Je kr razlika, ko v delčku sekunde premakneš avto za par metrov, s tem da je enkrat za pol težji...
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: darkolord ()
rejven ::
Kot je že Azgard napisal je sprememba kinetične energije ( imajo jo vsa telesa v gibanju ) enaka ampak sprememba energije nam ne pove kako se je telo ustavilo samo, da se je . Sila, ki deluje na avto/voznika je pa odvisna od več faktorjev predvsem pa od od stične površine, deformacije materjalov in negativnega pospeška, ki ga telo ima. Recimo, da se pri trku v zid avto ustavi v pol metra ( deformacija ) pomeni, da je njegov negativni pospešek 20m/s^2, kar pomeni, da je sila, ki je potrebna 20000N in če temu avtomobilu nasproti postavimo enak avto z enako silo ( enak avto rabi met hitrost 10m/s, za silo 20000N ) bomo dobil enak efekt kot pri zidu, ker zid deluje na telo z enako veliko nasprotno silo ( 20000N ). V praksi, da bi lahko primerjal tčelni trk s trkom v zid bi morala met dva avtomobila popolnoma enako maso, materjale, hitrost, kar je pa praktično nemogoče.
Thomas ::
Evo Okapija, nadležnega. Ne more biti tiho. Razlika je kar velika, se razume.
> V praksi, da bi lahko primerjal tčelni trk s trkom v zid bi morala met dva avtomobila popolnoma enako maso, materjale, hitrost, kar je pa praktično nemogoče.
Škoda je v primeru trka dveh avtomobilov, na dveh avtomobilih. Torej dvojna škoda. Dvakrat več kinetične energije se je porabilo za deformacijo, deformacija je dvojna. Dvakrat več kinetične energije je bilo na razpolago.
> V praksi, da bi lahko primerjal tčelni trk s trkom v zid bi morala met dva avtomobila popolnoma enako maso, materjale, hitrost, kar je pa praktično nemogoče.
Škoda je v primeru trka dveh avtomobilov, na dveh avtomobilih. Torej dvojna škoda. Dvakrat več kinetične energije se je porabilo za deformacijo, deformacija je dvojna. Dvakrat več kinetične energije je bilo na razpolago.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Thomas ()
rejven ::
energije je res dvakrat več kot pri zidu. ker se gre za dva premikajoča objekta, sila s katero telesa delujeta ena na drugo pa je enaka. Kot sem rekel spremeba kinetične energije nam pove samo to, da se telo ne giblje več, ne pove pa nam ali se je to telo ustavilo s pomočjo zavor, trka ali trenja/upora.
Thomas ::
Se strinjam. Kar je pa zelo bistveno. Navsezadnje, ponavadi avto zgubi enako kinetično energijo kot pri trku, kar z zaviranjem, brez posledic. Poraba kinetične energije sama po sebi ni dovoljšen podatek. Važna je časovna in prostorka dinamika, ki je lahko zelo različna pri zaletavanju v tako ali drugačno oviro.
V Buster videu enega od avtomobilov nekoliko zasuče. Eden ima 52, eden 58 g-jev izmerjenega pospeška. Ta podatek je še premalo. Za veliko število točk skozi čas bi ga morali vedeti, za rezultirajoče sile in za njihovo trajanje. Sicer nima kaj velikega smisla.
V Buster videu enega od avtomobilov nekoliko zasuče. Eden ima 52, eden 58 g-jev izmerjenega pospeška. Ta podatek je še premalo. Za veliko število točk skozi čas bi ga morali vedeti, za rezultirajoče sile in za njihovo trajanje. Sicer nima kaj velikega smisla.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Okapi ::
Razlika je kar velika, se razume.Ker si tako pameten, boš seveda kot za šalo izračunal, kakšna je. Me prav zanima, koliko je v resnici "kar veliko".
O.
Thomas ::
Ker si tako nadležen ko kakšna muha, oziroma kljub temu, bom povedal primer, ko se kinetična energija komaj kaj spremeni, ljudje pa vseeno poškodovani ali mrtvi v avtu.
V zelo trdnem ustavljenem vozilu, na zelo gladki cesti, sedi neprivezan šofer. Nasproti pridirja ravno en tak avto in se zaleti vanj. Zaletujoči se ustavi, stoječega pa "izstreli" nazaj s takšno hitrostjo, s kakršno je pridivjal gibajoči se.
Šoferja oba udarita z glavo v "oklepne" sprednje šipe in umreta, kinetične energije se je pa ob trku izgubilo komaj kaj.
V zelo trdnem ustavljenem vozilu, na zelo gladki cesti, sedi neprivezan šofer. Nasproti pridirja ravno en tak avto in se zaleti vanj. Zaletujoči se ustavi, stoječega pa "izstreli" nazaj s takšno hitrostjo, s kakršno je pridivjal gibajoči se.
Šoferja oba udarita z glavo v "oklepne" sprednje šipe in umreta, kinetične energije se je pa ob trku izgubilo komaj kaj.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Okapi ::
S tem nisi v resnici povedal čisto nič. Velikokrat se zgodi, da stojiš pred semaforjem ali v koloni in te nekdo piči od zadaj. V časih brez naslonov za glavo je bilo na ta račun veliko zlomljenih vratov. Ampak vprašanje je, kakšna je razlika, če te od zadaj (ali spredaj) nekdo nabije, ti pa imaš, ali nimaš, zategnjeno ročno. Ali, drugače povedano, trk s 50 km/h v mirujoči avto brez ročne je enak trku s 50-x km/h v mirujoči avto z zategnjeno ročno. Koliko je x?
O.
O.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Nemci začeli uporabljati konvoj samovozečih tovornjakovOddelek: Novice / Ostalo | 11829 (8716) | krneki0001 |
| » | Crash test lažji vs težji avto (strani: 1 2 3 )Oddelek: Na cesti | 20585 (17437) | Pithlit |
| » | Uničevalca mitov (strani: 1 2 3 )Oddelek: Loža | 21445 (18423) | Pyr0Beast |
| » | Prvi letošnji trki v LHCOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 4834 (3452) | jype |
| » | Objavljena analiza incidenta v CERN-u (strani: 1 2 3 4 5 6 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 24723 (16183) | kitzbrado |