Uničevalca mitov

če imata enako maso je to logično. deluje en avto na drugega, 2x80kmh = 2avta zbita za 80kmh. nemorš kr mal seštet sil ->160kmh, potem pa še pomnožit z x2 (2 avta)

Oddaja

Preden pogledam, sem nekje vmes. Treba upostevati mase obeh avtomobilov in tudi to da avto ni tako trda prepreka kot zid.

Torej poanta je, da je rezultat trčenja (merjena sila, škoda, zmečkanine avta itd ...) enak pri obeh trkih:
- vozili ena v drugo, obe z 80km/h
- vozilo v steno z 80km/h

?

Zanimivo. Ampak ekonomsko gledano je pa pri prvem primeru večja škoda in več poškodovanih ;)

Gospodje iz EURO ncap, ki zaletavajo avte v aluminjasto "oviro" s hitrostjo 64km/h so dejali, da je rezultat takega trka enak kot, da bi avto treščil v drug avto z enako maso pri hitrosti cca 50km/h.

Koliko G pa prenese človek?

Za kratek cas okoli 100g, ampak ne vsi. Priblizno toliko dozivijo tisti ki przivijo letalske nesrece. Kar je nad 50g je smrt zelo verjetna.

Volk| je 23. avg 2010 ob 16:55 izjavil:

Torej nad 80km/h je vprašanje če preživiš(direkten trk).
Navsezadnje pri nesreči ni pomemben dober avto, da te zaščiti, tukaj je še sila, katera te ubije, četudi si drugače brez praske.

Seveda je pomemben dober avto. Bolj kot se avto zmečka, manjša je sila. Pod dober avto je mišljen varen avto.

Kdaj se začne trganje notranjih organov? Pri kakšnem pojemku?

Fora je v zmečklivih conah avtomobila.
Pri trčenju si vsak želi, da se čimveč avtomobila zmečka, ampak ne toliko da tebe zraven.
Če bi se v tanku zaletel v nek beton, ki bi bil dosti močen da bi to zdržal - ti smrt ne uide (čeprav se tanku vrjetno nebi nič zgodilo)
Če pa bi se beton postopoma rušil med trkom bi ti bilo malo bolje

Imaš primere, kjer avto ni več prepoznaven, kolesi povsod razmetani voznik pa skoraj brez prask.
Imač pa primer kjer avtu skoraj nič, voznik pa.....
In ne ni fora v letnici avtomobila!

So pa avtomobili optimizirani za trke do 90km/h.
Vse kar je hitreje se procent preživetja močno zmanjša (krivulja strmo pade)

V praksi se da tudi avtomobile dimenzionirati tako, da je ta krivulja preživetja pri višjih hitrostih večja,
ampak na račun preživetja pri nižjih.

Če se pogleda tako, je tudi bedarija za večje hitrosti. Malo pripomorejo ABS, ESP in druge električne frčkarije, ampak največ vpliva pa ima reakcijski čas voznika, ter kaj voznik sploh v tisti sekundi naredi (da se naredit zelo veliko)

In kot zanimivost: verjeli ali ne, celo izbira barve ima vpliv. Tudi to imajo konstrukterji v mislih.

Edit: uspelo mi je najti sliko:

... če tu airbagi samo zaščitijo pred udarci, ali pa tudi znižajo silo na telo?

To dvoje je isto. Maščuje se vam špricanje fizike. Če bi poslušal v šoli bi razumel kaj se tle dogaja.

Kaj je ves problem pri karambolu? "Zavorno razdaljo" telesa je treba čimbolj povečat. S tem dosežeš karseda nizek pospešek in kar se da nizko zaviralno silo, ki pa še vedno pokuri vso kinetično energijo v tvojem telesu. Nižji pospešek (slavna F = m * a) na telo v povprečju povzroča nižjo silo. Posamezni sunki (oz. udarci ko usekaš ob kaj trdega == kratka zavorna pot) so pa lahko visoki.

Airbag zmanjša zaviralno pot glave na kakih 50 cm, če usekaš s čebulo ob volan je pa njena "zaviralna pot" par milimetrov - če maš srečo, če nimaš sreče pa par cm ker se ti lobanja razdrobi in zaviranje prevzamejo možgani.

Aluminij se je manj deformiral ker je manjši avtomobil imel pač manj kinetične ergije in je manj spigal tisto oviro. Zabij vanjo kak 50 tonski tovornjak, pa bo vse skup odpeljal skozi steno.

WarpedOne je lepo napisal to kar sem že jaz rekel prej. Gre se za zmečkljive cone, ki morajo biti ravno pravšnje.
Je pač cel avto dimenzioniran z mislijo na to.

Balandeque je 23. avg 2010 ob 22:11 izjavil:

Mene je pritegnila tudi tista njuna oddaja, kjer so se spraševali ali letalo lahko vzleti s tekočega traku, ki se premika v letalu nasprotni smeri in z njegovo vzletno hitrostjo.

Seveda lahko.

Akcija - reakcija
Trak ni v enačbi

Obstaja pa tudi obratno tricky vprašanje. Imaš dva konja, ki vlečeta vzmet vsak na svojo stran. A jo raztegneta bolj, kot če bi en konj vlekel na zid pritrjeno vzmet?

O.

Relanium je 23. avg 2010 ob 20:44 izjavil:

In kot zanimivost: verjeli ali ne, celo izbira barve ima vpliv. Tudi to imajo konstrukterji v mislih.

Do tell. Maš kakšen link na tole temo, ker ne vem zakaj bi imela izbira barve vpliv, razen da recimo v megli prej vidiš rdeč avto kot pa siv...

Okapi je 23. avg 2010 ob 22:58 izjavil:

Obstaja pa tudi obratno tricky vprašanje. Imaš dva konja, ki vlečeta vzmet vsak na svojo stran. A jo raztegneta bolj, kot če bi en konj vlekel na zid pritrjeno vzmet?

O.

Nop.

Enako z dvemi tovrnjaki ki stiskata jogi med seboj.

sverde21 je 23. avg 2010 ob 23:46 izjavil:

Relanium je 23. avg 2010 ob 20:44 izjavil:

In kot zanimivost: verjeli ali ne, celo izbira barve ima vpliv. Tudi to imajo konstrukterji v mislih.

Do tell. Maš kakšen link na tole temo, ker ne vem zakaj bi imela izbira barve vpliv, razen da recimo v megli prej vidiš rdeč avto kot pa siv...

Z linkom te bom moral razočarat, ampak če profesor numeričnih analiz tako pravi, že mora biti nekaj na tem
(profesorji so še te čase najbolj zanesljiv vir informacij IMHO)

Stvar pa mora biti v tem, da vpliva na upogibanje pločevine.
Imajo pa novejši avtomobili dosti tanjšo visoko trdnostno pločevino kot so jo avtomobili včasih imeli.

Pa če barva kaj pripomore pri oviranju upogibanja lahko to zraven upoštevajo ter stanjšajo pločevino še za kako desetinko (kar na veliki površini dosti nanese)

Ok, polovica moje razlage je vrjetno blefiranje ampak zagotovo pa lahko trdim da se tudi v tej smeri veliko dela raziskav, numeričnih analiz, itd.
In če se v avtu že vsak vijak preračuna, zakaj še nebi v analizo vključil barve, saj jo je konec koncev kar dosti gor namazane

Kar pa se tiče konjev in vzmeti, akcija - reakcija, osnovna šola

Kar pa se tiče konjev in vzmeti, akcija - reakcija, osnovna šola

Saj pri zaletavanju avtov je v bistvu prav tako osnovna šola.

O.

tsh2 je 24. avg 2010 ob 02:03 izjavil:

če bi avto imel spredaj namontirano močno vzmet bi bil čelni trk manj nevaren.

2 fedri od avta na vsaki strani odbijača so dost? pol bom kr apex kupo je akcija 50€ 2 kom.

ni dovolj da je močna, mora bit tut dost dolga ... meter

Na tebe bo pospešek deloval dlje časa. Če najdeš fedro z dosti velikim koeficientom vzmeti seveda

tsh2 je 24. avg 2010 ob 09:33 izjavil:

ja lahko bi bila dolga kar dolžino motorja. bi jo nekako vgradil vmes med dele motorja, in ko bi se motor mečkal bi vzmet začela delovati.

Dobro bi naredil samo če bi takšno, primerno, vzmet namontiral pred motor. Tako da bi podaljšal sprednji del avtomobila še za kakšen meter. V tem primeru bi drastično izboljšal svoje možnosti za preživetje pri čelnem trku.

Na dirkališču se redko sesujejo "čelno v nepremično oviro", če sploh. Tam se sesujejo in letijo po luftu, tleh, ipd. še par 10m preden se ustavijo. So sile in pojemki/pospeški popolnoma drugačni kot v primerih o katerih folk govori tule.

Ne rabiš vzmeti ampak 'dampener' da se energija lahko nekje sprosti - v vzmeti se ne more.

Nope. Če hočeš da absorbira kaj energije jo mora ali shraniti in ostati shranjena (kar pomeni da se lahko z veseljem izstreli) ali pa iti v notranjo deformacijo.