Slo-Tech - Videli smo že nekaj preizkusov samovozečih tovornjakov, ki vozijo v enotnem konvoju, sedaj pa so Nemci prvi tak sistem začeli komercialno uporabljati. Na 145 kilometrov dolgem odseku avtoceste A9 med Münchnom in Nürnbergom bo do ko konca prihodnjega leta trikrat tedensko vodil konvoj, ki ga bosta za začetek sestavljata le dva tovornjaka s prikolicama. Toda - prvi bo imel voznika, drugi pa le računalnik.
Gre za poizkus Schenkerja, ki je hčerinsko podjetje Deutsche Bahna. V prvem tovornjaku bo sedel posebej izurjen voznik, ki bo vozil kot običajno. Skrbel bo za primerno hitrost in usmerjanje. Na razdalji 15 metrov za vozilom pa bo vozil drugi tovornjak, ki ga bo upravljal računalniški sistem. Oba tovornjaka bosta uporabljala sistem za neprestano komunikacijo, zato bo dovoljena tako kratka razdalja. Normalna varnostna razdalja je sicer okrog 50 metrov.
Tak konvoj bo imel več prednosti. Potreboval bo zgolj enega voznika (v teoriji, v praksi bo v drugem tovornjaku za vsak slučaj vsaj še nekaj časa še vedno voznik), zasedel bo manj prostora na cesti, hkrati pa bo varčnejši. Zaradi zavetrja bo drugi tovornjak porabil okrog 10 odstotkov manj goriva, kar je okrog tri litre dizla na sto kilometrov. Ni veliko, se pa nabere, če se bo tehnologija razširila. Poskusi so čedalje obetavnejši. Spomnimo, da so že pred dvema letoma samovozeči tovornjaki prevozili pol Evrope.
V Sloveniji bo večji problem v tem, da se bo naredil nekaj kilometrski konvoj kamionov in potem bo avtocesta imela samo še en pas za osebna vozila, kjer bo nemogoče vozit s točno takšno hitrostjo, kot si jo bo zamislil poljuben voznik v danem momentu. Veš kolk bo jamranja na forumih?
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain
Vozila bosta na voznem (desnem) pasu. Ni nevarnosti torej.
Nekateri slovenski vozniki menijo, da je vožnja manj kot 150 km/h na desnem pasu na nek način (ne pojasnijo, kakšen je ta način) varnostna grožnja za tiste, ki vozijo še hitreje po levem. Saj tudi na tem forumu jih ni malo.
Omejitev 110km/h, pa bodo vsi lahko vozili (tudi tisti, ki sedaj šparajo, pa vozijo 80 po avtocestah).
Ka si ti ja nor, čuj, kako se bomo pa sploh kam premaknili? 110 km/h - a to se vozilo sploh premika?
/sarcasm off
Del avtošole bi morala biti simulacija trka s 100 km/h v zid za vse tiste, ki se jim ta hitrost zdi (pre)majhna. Pa naj dvigujejo roke tahrabri in tapametni prostovoljci.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Del avtošole bi morala biti simulacija trka s 100 km/h v zid za vse tiste, ki se jim ta hitrost zdi (pre)majhna. Pa naj dvigujejo roke tahrabri in tapametni prostovoljci.
Sicer zagovarjam simulacijo trka za boljso predstavo (pa se nekaj ukrepov: redno preverjanje CPP med vsakoletnim cakanjem na tehnicni pregled vozila ter redne zdravniske preglede nad doloceno starostjo, brez opravljanja katerih vozniska avtomatsko preneha veljati), a na sreco na avtocesti ni prevec realno, da bi s 100 km/h priletel naravnost v betonski zid (vecina trkov na AC je neposredno v druga vozila, ki so za razliko od betonskega zidu lazja in kar solidno zmeckljiva, ter lateralno v ograjo in karkoli je pac za njo, kjer na povratni sunek mocno vpliva kot trka).
Dovolj bi bilo, če bi se vsaj malo zmanjšala živčnost za volanom in če bi se kolone, četudi počasneje, vsaj tekoče premikale. Pa v bistvu zaradi parih egotov stojimo potem vsi v kolonah.
Asrock X99 Extreme 4 | Intel E5-2683V4 ES | 64GB DDR4 2400MHz ECC |
Samsung 250GB M.2 | Asus 1070 TI | 850W Antec | LC Tank Buster
Del avtošole bi morala biti simulacija trka s 100 km/h v zid za vse tiste, ki se jim ta hitrost zdi (pre)majhna. Pa naj dvigujejo roke tahrabri in tapametni prostovoljci.
Sicer zagovarjam simulacijo trka za boljso predstavo (pa se nekaj ukrepov: redno preverjanje CPP med vsakoletnim cakanjem na tehnicni pregled vozila ter redne zdravniske preglede nad doloceno starostjo, brez opravljanja katerih vozniska avtomatsko preneha veljati), a na sreco na avtocesti ni prevec realno, da bi s 100 km/h priletel naravnost v betonski zid (vecina trkov na AC je neposredno v druga vozila, ki so za razliko od betonskega zidu lazja in kar solidno zmeckljiva, ter lateralno v ograjo in karkoli je pac za njo, kjer na povratni sunek mocno vpliva kot trka).
Zelo malo je pogojev kjer bi čelni trk bil "boljši" kot nalet v zid. Sama teža zidu nima nikakršne veze. Ali je 10 ton ali 500; v obeh primerih bo moral skoraj vso energijo absorbirati avto.
a na sreco na avtocesti ni prevec realno, da bi s 100 km/h priletel naravnost v betonski zid
... kar je, če voziš Teslo
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
Ja. In potem se na slovenski AC vrine vmes en douchebag. Kaj potem?
This!!
Sploh v poletnih mesecih je dobesedno nemogoče držati varnostno razdaljo tudi na desnem pasu. Najbolj kritičen je pa sploh odsek med Ljubljano in Vrhniko, tam se preriva kot živina, velike hitrosti in nenadna bremzanja celih kolon. Čudi me, da ni še več verižnih trčenj.
Zelo malo je pogojev kjer bi čelni trk bil "boljši" kot nalet v zid. Sama teža zidu nima nikakršne veze. Ali je 10 ton ali 500; v obeh primerih bo moral skoraj vso energijo absorbirati avto.
Citirano seveda ne drzi. Ce bi zid tehtal toliko (ali celo manj) kot avto (in ne bi bil rigidno vpet), bi bil delez energije v trku potrosene energije, ki sicer gre za meckanje vozila in lomljenje vratu, bistveno nizji od 100% (saj bi sel del za premik/unicenje zidu).
Ja. In potem se na slovenski AC vrine vmes en douchebag. Kaj potem?
This!!
Sploh v poletnih mesecih je dobesedno nemogoče držati varnostno razdaljo tudi na desnem pasu. Najbolj kritičen je pa sploh odsek med Ljubljano in Vrhniko, tam se preriva kot živina, velike hitrosti in nenadna bremzanja celih kolon. Čudi me, da ni še več verižnih trčenj.
No, meni je se bolj zanimiva situacija npr. rondo. Precej avtov se lahko nabere v kolono med enim in drugim kamionom preden le-ta uspe speljat iz rondoja. Pa imas npr. par rondojev v vrsti kar itak ni nic taksnega in zveza med kamjoni se lahko kaj hitro prekine. Kako potem ta tovornjak ukrepa ko vodilnega kamjona ni na spregled?
Mimogrede, strinjam se obviously glede prerivanja - logicno tako syncan kamjon ne rabi varnostne razdalje zase - jo pa super krvavo nuca za ostale douchebage v prometu. Pa ceprav bi taksnim prav privoscil ta proces “pastetizacije”.
Te konvoji bodo vozili na 0m razdalje, v bistvu magnetna sklopka kot pri vlakih, AI, voznik bo samo povedal da hoče tam in tam, pol pa lahko gre spat za 10 ur, dokler ga avtomatika ne zbudi in odklopi od preostalega konvoja. Poraba divje nižja, samo nekako bo treba urediti, da bo prvi zaradi večje porabe in uporabe računalnika kompenziran. Mogoče kakšne točke, vsak tovornjak v uporabi mora na mesec dobiti xx točk.
No, meni je se bolj zanimiva situacija npr. rondo. Precej avtov se lahko nabere v kolono med enim in drugim kamionom preden le-ta uspe speljat iz rondoja. Pa imas npr. par rondojev v vrsti kar itak ni nic taksnega in zveza med kamjoni se lahko kaj hitro prekine. Kako potem ta tovornjak ukrepa ko vodilnega kamjona ni na spregled?
Kolk rondojev si pa že videl na avtocestah? Gre se za to, da se tovornjaki dobijo na Barju, "priključijo" in odpeljejo v Španijo do nekega postajališča, kjer se "odklopijo" in grejo vsak po svoje. Vmes se zamenja vodilni šofer. Tako lahko vozijo 20 ur v kosu, kar drugače ne smejo.
bo do ko konca prihodnjega leta trikrat tedensko vodil konvoj, ki ga bosta za začetek sestavljata le dva tovornjaka s prikolicama. Toda - prvi bo imel voznika, drugi pa le računalnik.
v praksi bo v drugem tovornjaku za vsak slučaj vsaj še nekaj časa še vedno voznik
Torej bo ta konvoj imel enega ali dva voznika?
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
No, meni je se bolj zanimiva situacija npr. rondo. Precej avtov se lahko nabere v kolono med enim in drugim kamionom preden le-ta uspe speljat iz rondoja. Pa imas npr. par rondojev v vrsti kar itak ni nic taksnega in zveza med kamjoni se lahko kaj hitro prekine. Kako potem ta tovornjak ukrepa ko vodilnega kamjona ni na spregled?
Kolk rondojev si pa že videl na avtocestah? Gre se za to, da se tovornjaki dobijo na Barju, "priključijo" in odpeljejo v Španijo do nekega postajališča, kjer se "odklopijo" in grejo vsak po svoje. Vmes se zamenja vodilni šofer. Tako lahko vozijo 20 ur v kosu, kar drugače ne smejo.
Saj imas podobne situacije na avtocestah. Npr. priklapljanje na avtocesto je ena taksnih situacij kjer pac enostavno najverjetneje nimas placa na desnem pasu, da bos priklopil konvoj kamionov nemoteno na avtocesto. Ze ce imas 5 kamjonov v liniji lahko to pomeni pospesevalno linijo dolgo vec 100 metrov, pa se zaradi samega pospesevalnega ucinka se linija raztegne.
Naslednji problem so zastoji na AC. Folk se vrine in pririne vmes in kaj hitro imas lahko gomilo avtov med temi kamjoni. Naslednji problem so tipicna vrivanja voznikov med kamjone, ker jim ocitno pase vozit 90km/h. Kaksen lahko celo povzroci to, da bo varnostni mehanizem pri kamjonu uvidel, da je nujno treba zabremzat. Kamjon od spredaj bo pobegnil in kaj zdaj? Ali bo tisti avtonomni kamjon v prekrsku ker bo moral voziti nad omejitvijo (in cela kolona za njim, ki bo ravno tako zabremzala in vsi vemo kako hitro se ustvari fantomski zastoj v teh primerih, sploh pri kamjonih), da dohiti vodilni kamjon, ali pa bo moral tudi vodilni spredaj zabremzat, da grupa ne razpade in kaj imamo potem? To je sele oviranje na cesti. In to zelo nevarno oviranje, ce imas cel konvoj kamjonov, ki se je moral ustavit zaradi taksnega precej banalnega primera, sploh na nasih cestah. A ostali kamjoni, ki vozijo (ne-konvojski, torej s soferjem) tudi ustavijo za tistimi kamjoni in povecajo zastoj ali jih prehitijo po prehitevalnem pasu? Potemtakem zabremzas cel levi pas in spet povzrocis nevarno situacijo. Levi pas 90km/h, desni po moznosti celo stoji zaradi verizne reakcije.
bo do ko konca prihodnjega leta trikrat tedensko vodil konvoj, ki ga bosta za začetek sestavljata le dva tovornjaka s prikolicama. Toda - prvi bo imel voznika, drugi pa le računalnik.
v praksi bo v drugem tovornjaku za vsak slučaj vsaj še nekaj časa še vedno voznik
Torej bo ta konvoj imel enega ali dva voznika?
V tej preizkusni fazi bo očitno imel voznika (človeka) na tovornjak = 2 tovornjaka, 2 voznika (+ 2 računalnika); le da bo ta drugi tovornjak vozil dejansko računalnik (ki bo sledil prvemu tovornjaku), "voznik" oz. dodatni šofer bo pa iz varnostnih razlogov poleg "v pripravljenosti".
... kasneje pa najbrž celotna kolona tovornjakov ne rabi več toliko voznikov (ljudi, poklicnih šoferjev); te rabi predvsem na cilju, da prevzamejo tovornjake in jih peljejo naprej na mikrolokacije.
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
Edini dve varianti da lahko to nemoteno funkcionira sta:
1. vozila so popolnoma avtonomna in sposobna voznje brez konvoja
2. in najbolj verjetna: spremstvo konvoja z vozili (v smislu overload transport), kjer morajo spremljevalna vozila poskrbeti, da se v to verigo konvoja ne zatakne nikakrsen avto (edit: ali drugo vozilo).
Saj imas podobne situacije na avtocestah. Npr. priklapljanje na avtocesto je ena taksnih situacij kjer pac enostavno najverjetneje nimas placa na desnem pasu, da bos priklopil konvoj kamionov nemoteno na avtocesto. Naslednji problem so zastoji na AC. Folk se vrine in pririne vmes in kaj hitro imas lahko gomilo avtov med temi kamjoni. Naslednji problem so tipicna vrivanja voznikov med kamjone, ker jim ocitno pase vozit 90km/h. Kaksen lahko celo povzroci to, da bo varnostni mehanizem pri kamjonu uvidel, da je nujno treba zabremzat.
Zelo dobro napisano. Še en vsakodnevni pojav - izvoz iz AC. Kako boš vedel, kako dolga je kolona, če se pripelješ za njimi oz. ali je varno prehitevati kolono in nato čez 1 ali 2 km varno zapustiti AC brez vrivanja med tovornjake? Večina ljudi bi morda konservativno znižala hitrost in vozila za zadnjim tovornjakom do izvoza, ne pa vsi.
Torej je eno ključnih vprašanj - kako dolg sme biti konvoj, da ne ovira normalnega prometa?
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Zelo malo je pogojev kjer bi čelni trk bil "boljši" kot nalet v zid. Sama teža zidu nima nikakršne veze. Ali je 10 ton ali 500; v obeh primerih bo moral skoraj vso energijo absorbirati avto.
Citirano seveda ne drzi. Ce bi zid tehtal toliko (ali celo manj) kot avto (in ne bi bil rigidno vpet), bi bil delez energije v trku potrosene energije, ki sicer gre za meckanje vozila in lomljenje vratu, bistveno nizji od 100% (saj bi sel del za premik/unicenje zidu).
Zato pa sem napisal 10 ton ali 500 in ne 20 kg ali 500 ton. Nisem pa še videl prostostoječega zidu.
Zdaj sem, pa nisem videl nič posebej novega. Simulacija, kako se en avto vrine med tovornjaka. To je še najmanj problematičen od neželenih scenarijev, ki jih opisujemo zgoraj. Raje si ti še enkrat preberi možne probleme in nato javi, kje proizvajalec sistema adresira te probleme in kako.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Edini dve varianti da lahko to nemoteno funkcionira sta:
1. vozila so popolnoma avtonomna in sposobna voznje brez konvoja
2. in najbolj verjetna: spremstvo konvoja z vozili (v smislu overload transport), kjer morajo spremljevalna vozila poskrbeti, da se v to verigo konvoja ne zatakne nikakrsen avto (edit: ali drugo vozilo).
V resnici obstaja se tretja moznost: fizicno sklopiti tovornjake v "vlak", podobno kot avstralska pogruntavscina, a s to razliko, da ima za razliko od Avstralcev vsak "vagon" svoj traktor, ki pod nadzorom racunalnika prispeva k pogonu/zaviranju kompozicije (enako kot imajo npr. vlaki podzemne po vec motorjev na vsakem vagonu in imajo vsi vagoni aktiven pogon, ki je pod nadzorom vodilnega vagona - "lokomotive").
S tem bi se nekoliko prihranili pri gorivu v primerjavi s konvojem, zasedli bi tudi manj protora kakor neprekinjen konvoj vozil, ostala bi ista zahteva, da se nihce drug ne vrine vmes (saj to fizicno ne bi bilo mogoce), voznika(-i) bi se se vedno lahko izmenjevali in tako potovali 24/7, ko pa bi kompozicija prisla blizu destinacije, bi posamezne tovornjake spet odklopili in bi lahko sel vsak po svoje (oziroma bi sli loceno po lokalnih cestah tudi ce slucajno gredo vsi k isti stranki - varnost in lazje manevriranje pac).
Zelo malo je pogojev kjer bi čelni trk bil "boljši" kot nalet v zid. Sama teža zidu nima nikakršne veze. Ali je 10 ton ali 500; v obeh primerih bo moral skoraj vso energijo absorbirati avto.
Citirano seveda ne drzi. Ce bi zid tehtal toliko (ali celo manj) kot avto (in ne bi bil rigidno vpet), bi bil delez energije v trku potrosene energije, ki sicer gre za meckanje vozila in lomljenje vratu, bistveno nizji od 100% (saj bi sel del za premik/unicenje zidu).
Zato pa sem napisal 10 ton ali 500 in ne 20 kg ali 500 ton. Nisem pa še videl prostostoječega zidu.
Tudi jaz povprek normalno delujoce avtoceste se nisem videl zidu; ne 10-, niti 500-tonskega.
Ob trku se premakne (tudi betonska izvedba), za kar se potrosi del energije trka.
Sicer pa je bilo bistvo mojega prvega sporocila, v katero si se zapicil, da na avtocesti ni prevec realno, da bi priletel s 100 km/h naravnost v [rigiden; jaz em napisal "betonski"] zid, kar je predlagal Markoff in je tudi cirirano v mojem sporocilu. Veliko bolj realno je, da priletis v lazjo, premakljivo in zmevkljivo oviro, torej bi bilo bolj smiselno simulirati tak trk.
Ti si potem pisarilnekaj off-topic o tem, da naj bi bilo
Zelo malo je pogojev kjer bi čelni trk bil "boljši" kot nalet v zid.
kar je seveda nesmisel, kar sem tudi komentiral - slabse bi jo odnesel ob direktnem trku v rigiden zid, kakor v premakljivo in zmeckljivo oviro, ki je v primerjavi z zidom relativno lahka.
Edini dve varianti da lahko to nemoteno funkcionira sta:
1. vozila so popolnoma avtonomna in sposobna voznje brez konvoja
2. in najbolj verjetna: spremstvo konvoja z vozili (v smislu overload transport), kjer morajo spremljevalna vozila poskrbeti, da se v to verigo konvoja ne zatakne nikakrsen avto (edit: ali drugo vozilo).
V resnici obstaja se tretja moznost: fizicno sklopiti tovornjake v "vlak", podobno kot avstralska pogruntavscina, a s to razliko, da ima za razliko od Avstralcev vsak "vagon" svoj traktor, ki pod nadzorom racunalnika prispeva k pogonu/zaviranju kompozicije (enako kot imajo npr. vlaki podzemne po vec motorjev na vsakem vagonu in imajo vsi vagoni aktiven pogon, ki je pod nadzorom vodilnega vagona - "lokomotive").
S tem bi se nekoliko prihranili pri gorivu v primerjavi s konvojem, zasedli bi tudi manj protora kakor neprekinjen konvoj vozil, ostala bi ista zahteva, da se nihce drug ne vrine vmes (saj to fizicno ne bi bilo mogoce), voznika(-i) bi se se vedno lahko izmenjevali in tako potovali 24/7, ko pa bi kompozicija prisla blizu destinacije, bi posamezne tovornjake spet odklopili in bi lahko sel vsak po svoje (oziroma bi sli loceno po lokalnih cestah tudi ce slucajno gredo vsi k isti stranki - varnost in lazje manevriranje pac).
Avstralci ogromno prišparajo s cestnimi vlaki.
Samo za primerjavo: en avstralski MACK Titan ima 16L mašino, 650KM in 3100Nm navora, 1900 litrov dizla in 150 litrov adblue v tanku in lahko vleče za sabo 140 ton s povprečno porabo 1.33km na liter ali 75 litrov na 100km.
scania R730 (flagship od scanie) lahko vleče 40 ton v evropi (zakonske omejitve) v Avstraliji pa samo 90 ton, poraba pa je 1.4km na liter ali 71 litrov na 100km.
Asrock X99 Extreme 4 | Intel E5-2683V4 ES | 64GB DDR4 2400MHz ECC |
Samsung 250GB M.2 | Asus 1070 TI | 850W Antec | LC Tank Buster
