Novice » Nova vsebina » Nov intervju: Matjaž Kaše, tisti državni uradnik, ki v službi uporablja Linux
luli ::
Matthai :
Torej, če bodo imeli namesto fičkota (dajmu mu zbirateljsko ceno 1000EUR) Golfa(dajma ceno 20.000EUR) bodo raziskali 20% več umorov, posilstev, pretepov, prometnih prekrškov,..., če bi pa dali Ferarija (200.000EUR), pa bi mogoče raziskali še samo kak 1% več?
In zopet si se ujel v zanko. Praviš, da bi bilo ceneje. Zopet vprašanje zate koliko ceneje? 10%, 20%, 50% ali celo 100% kot nekateri trdijo? Se zavedaš, da v je v ceni zajeto skoraj vse OS+OFFICE v katerem je mimogrede OutLook?
In pa seveda zato, ker če ima policaj fičkota ali golfa je seveda v drugem primeru bistveno bolj učinkovit. Če mu pa kupiš ferrarija, je pa učinkovit le malenkost bolj - za bistveno višjo ceno.
Torej, če bodo imeli namesto fičkota (dajmu mu zbirateljsko ceno 1000EUR) Golfa(dajma ceno 20.000EUR) bodo raziskali 20% več umorov, posilstev, pretepov, prometnih prekrškov,..., če bi pa dali Ferarija (200.000EUR), pa bi mogoče raziskali še samo kak 1% več?
In zopet si se ujel v zanko. Praviš, da bi bilo ceneje. Zopet vprašanje zate koliko ceneje? 10%, 20%, 50% ali celo 100% kot nekateri trdijo? Se zavedaš, da v je v ceni zajeto skoraj vse OS+OFFICE v katerem je mimogrede OutLook?
Beli_Zajcek ::
oldboy: Fora je v tem da novi Office-i dejansko izboljšuje produktivnost in s tem na dolgi rok špara z denarjem. Prehod na OOo bo je pa v vsem praktično korak nazaj razen ceni.
Kako dejansko pa izboljšaš produktivnost povprečnega uporabnika na JU, ki uporablja Word (Word pa bi rekel, je najbolj uporabljen program v zbirki Office) kot bi uporabljal pisalni stroj? Ni variante. Razen, če ga pošlješ na tečaj tipkanja, da bo hitrejši. Drugače pa je njihovo delo podobno temu: odpri prazen obrazec, izpolni polja, shrani, printaj, zapri. Saj so odstopanja in marsikdo pripravi čisto "frišen" dokument, ampak za to ne rabiš blaznega znanja in superduper officev, da boš to naredil v 15,99 sekunde prej. Meni prehod na Office 2007 ni predstavljal problem, vendar neke blaznega izboljšanja produktivnosti tudi ne vidim. Težko si predstavljam, kaj zavraga bo v 2010 boljše, da bo uporabnik tako bolj produktiven. Pisanje dejansko vzame najmanj časa, medtem ko je vsebina pa nekaj drugega, samo kaj ko ti Office pri vsebini nič ne pomaga.
tako, da takega mnenja kot je Matjaž K., da bi se marsikje v JU uporabili odprtokodni programi, sem tudi jaz. Sicer pa nobeden ne zagovarja selitev na Pingvina na vrat na nos. Zaenkrat so vsi tukaj za pilotske projekte in pa kako konkretno raziskavo. Pod konkretno pa seveda mislimo na nepristransko.
oldguy ::
oldboy: Fora je v tem da novi Office-i dejansko izboljšuje produktivnost in s tem na dolgi rok špara z denarjem. Prehod na OOo bo je pa v vsem praktično korak nazaj razen ceni.
Ma ja. Kako blazno jo povečuje, vidim po poslovnih uporabnikih. Prve pol leta se tajnice bunijo, kaj ste mi to prinesli zaeno sranje, nakar se navadijo in kucajo enake obrazce kot prej z enako hitrostjo kot prej. FUD, skratka.
Ti že lahko rečeš, da produkt nudi boljšo uporabniško izkušnjo in hitrejše delo, a ti jaz brez resne raziskave, opravljene na ciljni skupini, tipični za JU in na primeru tipičnih nalog tamkaj, preprosto ne morem pritrditi.
nekikr ::
Hja, jaz ti pa lahko iz lastnih izkušenj potrdim, da sem sigurno veliko bolj učinkovit in hitrejši z Office 2007 kot pa z 2003 (Excel, Word in Powerpoint iz tega paketa rabim vsak dan za profesionalno rabo - malo več kot dopis z enim odstavkom). Če bo Office 2010 predstavljal še nek dodatni napredek, potem ga sigurno kupim.
driver_x ::
Hja, jaz ti pa lahko iz lastnih izkušenj potrdim, da sem sigurno veliko bolj učinkovit in hitrejši z Office 2007 kot pa z 2003 (Excel, Word in Powerpoint iz tega paketa rabim vsak dan za profesionalno rabo - malo več kot dopis z enim odstavkom). Če bo Office 2010 predstavljal še nek dodatni napredek, potem ga sigurno kupim.
Čisto mogoče, ampak ti nisi državni uradnik.
In zopet si se ujel v zanko. Praviš, da bi bilo ceneje. Zopet vprašanje zate koliko ceneje? 10%, 20%, 50% ali celo 100% kot nekateri trdijo? Se zavedaš, da v je v ceni zajeto skoraj vse OS+OFFICE v katerem je mimogrede OutLook?
Outlook ne igra nobene vloge, saj že uporabljajo Lotus Notes. Podobno bi bilo, če bi za argument OOo navajal to, da ti zraven podatijo še komplet kuhinjskih nožev.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: driver_x ()
imagodei ::
Tole primerjanje produktivnosti in štopanje hitrosti je navaden bollocks.
1.) Če bo nek uporabnik v JU imel za izpolnit 30 obrazcev na dan, jih bo izpolnil v enem dnevu z Office 2000, Office 2010 ali z OpenOffice - katerakoli verzija. Če mu bo nek program predstavljal malo večji problem, kot drugi, bo v enem pač porabil več časa in bo zato šel na en odmor za kavico na dan manj. Iluzija je pričakovat, da če bo v enem programu prihranil 30 x 15 sekund, da bo zato izpolnil 5 obrazcev dnevno več. Prihranki, ki štejejo, se ne merijo v sekundah. Nek smiseln prihranek nastopi, ko merimo vsaj v nekih sorazmerno velikih frakcijah ure.
2.) Samo tipkanje v nobenem primeru, v nobenem programu ne pomeni blazne prednosti/ovire. Ljudje niso stroji. Sploh pa ne, če ne stojijo za tekočim trakom ampak so sorazmerno neodvisni pri postavljanju tempa: uradne ure predstavljajo zgolj manjši del delovnih ur; poleg tega pa ne delajo vsi s strankami. Nesmiselno je pričakovat, da nov vmesnik v Office 2010 pohitri delo za merljiv faktor napram OpenOffice - sploh če gre za navadno izpolnjevanje pripravljenega obrazca. Hell, tudi v primeru tipkanja nekega dopisa: kaj hudiča pa potrebuješ pri običajnem dopisu? Poznat lego črk, najti gumbe B, I, U (oz. poznat ustrezne tipkovniške bližnjice), najti tipki Space in Enter... To je vse. No, prav pride tudi poznavanje slovnice, kar je pa itak postalo redkeje kot obiski nezemljanov. Ne ga srat z nekim merljivim izboljšanjem hitrosti pri tipkanju! Zaradi bolj ljubkega GUI-ja ne bo nobena tajnica tipkala hitreje in iz sebe spravila več dokumentov.
3.) Iskanje nekih optimizacij na nivoju sekund, milimetrov in podobno mi gre hudo na kurac. To počnejo ljudje, ki nimajo pojma od pojma. Kolikšne so izgube v industriji, ker večina zaposlenih na računalnikih pogleda 2 funny maila in jih posreduje 10 svojim prijateljem? Ker gre zaposleni med delovnim časom pogledat rtvslo.si ali pa 24ur.com? Halo? A če ne bi tega počel, bi pa 100% časa v službi delal s 100%? Ma ja, my ass. Ali pa tista debilna, ko so se neki "strokovnjaki" v bivšem podjetju spravili računat, kako široko metlo mora imeti čistilka, da se bo manjkrat sprehodila gor in dol po proizvodnji ter tako hitreje počistila?!? How stupid can you get? To so "strokovnjaki", ki delajo drage analize z rezultatom, ki ni merljiv!
Če kdo želi neke prihranke v JU na račun hitrejšega dela, je pravilno samo razmišljanje v smeri e-uprave: torej, portala z uporabo digitalnih certifikatov omogočit ljudem, da čimveč dela opravijo sami, z domačega računalnika! Ne pa razmišljat o tem, ali v Office 2010 referentka Francka izpolni obrazec hitreje, kot referentka Poldka v OpenOffice. Jao!
1.) Če bo nek uporabnik v JU imel za izpolnit 30 obrazcev na dan, jih bo izpolnil v enem dnevu z Office 2000, Office 2010 ali z OpenOffice - katerakoli verzija. Če mu bo nek program predstavljal malo večji problem, kot drugi, bo v enem pač porabil več časa in bo zato šel na en odmor za kavico na dan manj. Iluzija je pričakovat, da če bo v enem programu prihranil 30 x 15 sekund, da bo zato izpolnil 5 obrazcev dnevno več. Prihranki, ki štejejo, se ne merijo v sekundah. Nek smiseln prihranek nastopi, ko merimo vsaj v nekih sorazmerno velikih frakcijah ure.
2.) Samo tipkanje v nobenem primeru, v nobenem programu ne pomeni blazne prednosti/ovire. Ljudje niso stroji. Sploh pa ne, če ne stojijo za tekočim trakom ampak so sorazmerno neodvisni pri postavljanju tempa: uradne ure predstavljajo zgolj manjši del delovnih ur; poleg tega pa ne delajo vsi s strankami. Nesmiselno je pričakovat, da nov vmesnik v Office 2010 pohitri delo za merljiv faktor napram OpenOffice - sploh če gre za navadno izpolnjevanje pripravljenega obrazca. Hell, tudi v primeru tipkanja nekega dopisa: kaj hudiča pa potrebuješ pri običajnem dopisu? Poznat lego črk, najti gumbe B, I, U (oz. poznat ustrezne tipkovniške bližnjice), najti tipki Space in Enter... To je vse. No, prav pride tudi poznavanje slovnice, kar je pa itak postalo redkeje kot obiski nezemljanov. Ne ga srat z nekim merljivim izboljšanjem hitrosti pri tipkanju! Zaradi bolj ljubkega GUI-ja ne bo nobena tajnica tipkala hitreje in iz sebe spravila več dokumentov.
3.) Iskanje nekih optimizacij na nivoju sekund, milimetrov in podobno mi gre hudo na kurac. To počnejo ljudje, ki nimajo pojma od pojma. Kolikšne so izgube v industriji, ker večina zaposlenih na računalnikih pogleda 2 funny maila in jih posreduje 10 svojim prijateljem? Ker gre zaposleni med delovnim časom pogledat rtvslo.si ali pa 24ur.com? Halo? A če ne bi tega počel, bi pa 100% časa v službi delal s 100%? Ma ja, my ass. Ali pa tista debilna, ko so se neki "strokovnjaki" v bivšem podjetju spravili računat, kako široko metlo mora imeti čistilka, da se bo manjkrat sprehodila gor in dol po proizvodnji ter tako hitreje počistila?!? How stupid can you get? To so "strokovnjaki", ki delajo drage analize z rezultatom, ki ni merljiv!
Če kdo želi neke prihranke v JU na račun hitrejšega dela, je pravilno samo razmišljanje v smeri e-uprave: torej, portala z uporabo digitalnih certifikatov omogočit ljudem, da čimveč dela opravijo sami, z domačega računalnika! Ne pa razmišljat o tem, ali v Office 2010 referentka Francka izpolni obrazec hitreje, kot referentka Poldka v OpenOffice. Jao!
- Hoc est qui sumus -
kitaj ::
Sicer pa, malo pomisli, če se samo enkrat na teden zgodi, na je treba dokument še enkrat poslati zaradi napačnega formata ali uničenega formatiranja, si že ob mnogokratnik 15,59 sekunde.
Zakaj potem na slovenskih sodiščih nimajo težav z OpenOffice. Kljub temu, da še vedno uporabljajo različico 2.4?
Ali pa prednosti stabilnosti binarne kompatibilnosti s programi od izpred deset let nazaj na deset let v prihodnosti. Plugini, templates, veliko več funkcij, med katerimi so ravno tiste, ki jih potrebuješ...
ASP slovarji na 64-bitnem Linuxu delujejo, za razliko z Windows 7. Kje je tu binarna kompatibilnost?
driver_x ::
kitaj: mogoče je pa OOo na sodiščih glavni krivec za vse zaostanke. Vsaj tak vtis je mogoče dobiti ob branju nekaterih postov tukaj gori.
nekikr ::
Na Windows 7 delujejo brezhibno, kaj ti ni jasno?
Sodišča: mogoče imamo pa zato take zamude :)
Sodišča: mogoče imamo pa zato take zamude :)
poweroff ::
oldboy: Fora je v tem da novi Office-i dejansko izboljšuje produktivnost in s tem na dolgi rok špara z denarjem. Prehod na OOo bo je pa v vsem praktično korak nazaj razen ceni.
Aha, namesto "žaba" napišeš "žžaba".
Link do raziskave, ki to potrjuje?
In zopet si se ujel v zanko. Praviš, da bi bilo ceneje. Zopet vprašanje zate koliko ceneje? 10%, 20%, 50% ali celo 100% kot nekateri trdijo? Se zavedaš, da v je v ceni zajeto skoraj vse OS+OFFICE v katerem je mimogrede OutLook?
Saj, ne vem koliko ceneje ali dražje bi bilo. Zato pa pravim - rabimo realno oceno. NE nabijanje "strokovnjakov" z MS certifikati.
Outlook je pa off topic tlele, ker državna uprava uporablja Lotus notes.
sudo poweroff
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: poweroff ()
Okapi ::
Ali pa tista debilna, ko so se neki "strokovnjaki" v bivšem podjetju spravili računat, kako široko metlo mora imeti čistilka, da se bo manjkrat sprehodila gor in dol po proizvodnji ter tako hitreje počistila?!? How stupid can you get?Očitno nimaš pojma o optimizaciji proizvodnih procesov.
O.
kitaj ::
mogoče je pa OOo na sodiščih glavni krivec za vse zaostanke
Sodišča: mogoče imamo pa zato take zamude :)
Kaj imamo potemtakem neučinkovito javno upravo ker uporabljajo Windows in Office?
kitaj ::
nekikr ::
Potem nam serviraš nepreverjena subjektivna razmišljanja in jih hočeš podati kot tehten argument pri odločitvi? Jeej, pojdimo na Linux, čimprej, ne glede na stroške. S takimi strokovnjaki nam bo že uspelo.
kitaj ::
Hja, jaz ti pa lahko iz lastnih izkušenj potrdim, da sem sigurno veliko bolj učinkovit in hitrejši z Office 2007 kot pa z 2003 (Excel, Word in Powerpoint iz tega paketa rabim vsak dan za profesionalno rabo - malo več kot dopis z enim odstavkom). Če bo Office 2010 predstavljal še nek dodatni napredek, potem ga sigurno kupim.
Potem nam serviraš nepreverjena subjektivna razmišljanja in jih hočeš podati kot tehten argument pri odločitvi? Jeej, pojdimo na Linux, čimprej, ne glede na stroške. S takimi strokovnjaki nam bo že uspelo.
Brez komentarja
poweroff ::
LOL, kaj je tle za pametovat? Pokneš si gor 64-bitno verzijo Linuxa, wine in slovarje in pogledaš če dela. Pol greš kupit še 64-bitne Windowse in spet preveriš. Kakšne subjektivne ocene, lepo vas prosim...
sudo poweroff
nekikr ::
kitaj: Ja, bil je korekten odgovor na subjektivno ugotavljanje prejšnjega. In to sem trdil zame. Ti pa praviš, da ASP ne deluje na Windows 7. Razumeš razliko?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: nekikr ()
Bistri007 ::
kitaj: Ja, bil je korekten odgovor na subjektivno ugotavljanje prejšnjega. In to sem trdil zame. Ti pa praviš, da ASP ne deluje na Windows 7. Razumeš razliko?
Da se konča ta offtopic:
ASP, 16-bitni ne dela na 64-bitnih Windows 7 brez XP Mode
ASP, 32-bitni dela na 64-bitnih Windows brez XP Mode
Največja napaka desetletja je bila narejena 4. novembra 2008
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...
imagodei ::
Okapi> "Očitno nimaš pojma o optimizaciji proizvodnih procesov."
Hehe, Okapi. Ma ti si hujši, kot Alojz Kodre, mojster za vse... Kaj, ko bi se raje držal biologije in nehal pametovat o tem, kdo ima kaj pojma o stvareh, na katere se ne spoznaš? Mislim, resno... Da se od vsega, kar ima kakršno koli podobnost z dejansko rdečo nitjo teme, spraviš komentirat ravno mojo čistilko, ki z metlo leta gor in dol? Pri koliko optimizacijah proizvodnih procesov pa si že sodeloval? Pri koliko prenovah informacijskih sistemov pa si že sodeloval? Mislim - razen da si morda pisal o njih? Treh? Petih? Desetih?
Hehe, Okapi. Ma ti si hujši, kot Alojz Kodre, mojster za vse... Kaj, ko bi se raje držal biologije in nehal pametovat o tem, kdo ima kaj pojma o stvareh, na katere se ne spoznaš? Mislim, resno... Da se od vsega, kar ima kakršno koli podobnost z dejansko rdečo nitjo teme, spraviš komentirat ravno mojo čistilko, ki z metlo leta gor in dol? Pri koliko optimizacijah proizvodnih procesov pa si že sodeloval? Pri koliko prenovah informacijskih sistemov pa si že sodeloval? Mislim - razen da si morda pisal o njih? Treh? Petih? Desetih?
- Hoc est qui sumus -
hruske ::
V nobenem primeru ne more razlika med OpenOffice.org in Microsoft Office preseči razlike, ki bi jo dosegli z boljšo motivacijo. Meni osebno gre obupno na klinac, da ob taki porabi denarja ljudje še vedno lovijo uradnike, namesto da bi uradniki sami obveščali ljudi o tem kako njihov zahtevek napreduje skozi proces.
Čas bi bil, da bi uradniki začeli služit ljudem.
Čas bi bil, da bi uradniki začeli služit ljudem.
Kalkulator nove omrežnine 2024 - https://omreznina.karlas.si/Kalkulator
kitaj ::
Okapi ::
Da se od vsega, kar ima kakršno koli podobnost z dejansko rdečo nitjo teme, spraviš komentirat ravno mojo čistilko, ki z metlo leta gor in dol?Jebiga, če si pa bedarijo povedal. Pri optimizaciji proizvodnih procesov se pazi na vsako malenkost. Če lahko prišparaš en vijak od stotih pri izdelku, se to naredi, in v pametnih podjetjih je tisti, ki to ugotovi, tudi ustrezno nagrajen. Če lahko neko računalniško opravilo, ki se ponovi 100x na dan, narediš 5 sekund hitreje, je to na leto skoraj en teden prihranka, kakorkoli obračaš.
O.
Beli_Zajcek ::
Ja seveda Okapi, zdej boš pa še therblige računal ne? Newsflash: Javna uprava ni proizvodno podjetje.
Icematxyz ::
Tisti ki na podlagi strokovnih kriterijev za svoje delo potrebuje programsko opremo točno določenega enega proizvajalca. Naj jo ima.
To pa ne pomeni da za to more 100% JU uporabljati tisto programsko opremo. A če imaš v nekem biroju nameščen na 2 računalnika Solid Works. Za to da svoje delo opravljata 2 inženirja. A to pomeni da more biti nameščen na računalnikih preostalih 10 zaposlenih SW?
Kdor potrebuje v JU Microsoftov Office za to ker njegovo delo to zahteva oziroma je dokazano za to bolj produktiven. Naj ga ima. Ampak to ni nikakršen argument da pa morajo vsi preostali uporabljati Microsoft Office.
V bistvu. Resnično mi ni jasno kaj hočeš s tem povedati. Enolično delo ki ga naj upravlja pisarniški paket sam? Ali vpisovanje podatkov kjer nastane na primer če napišeš Okapi 100 krat na dan v nek dokument 5 sekund razlike glede na pisarniški paket ki ga uporabljaš?
Daj nehajte no. Spustim ose malo na realna tla. Pa tisti ki uporabljajo pisarniške pakete na limitu zmogljivosti naj dobijo za svoje delo strokovno gledano najbolj primerno orodje. Ne pa zaradi tega lepo prosim posiljevati ostalih 80% ljudi z argumenti ki ne vzdržijo presoje. Vsako leto ki smo ga vrgli vstran ker nismo uporabljali FOSS pomeni toliko in toliko denarja ki bi ga lahko namenili za kaj drugega. In s tem početjem smo zviševali dejansko ceno uporabe FOSS. Kar je smešno. Naročnik z svojim početjem in strategijo sam sebi zvišuje odvisnost in ceno uporabljanja alternativ. Da na koncu govoriš da določen FOSS program izpolnjuje vse kriterije za uporabo. Ampak je predrag za uporabo? Mislim FUBAR.
To pa ne pomeni da za to more 100% JU uporabljati tisto programsko opremo. A če imaš v nekem biroju nameščen na 2 računalnika Solid Works. Za to da svoje delo opravljata 2 inženirja. A to pomeni da more biti nameščen na računalnikih preostalih 10 zaposlenih SW?
Kdor potrebuje v JU Microsoftov Office za to ker njegovo delo to zahteva oziroma je dokazano za to bolj produktiven. Naj ga ima. Ampak to ni nikakršen argument da pa morajo vsi preostali uporabljati Microsoft Office.
Če lahko neko računalniško opravilo, ki se ponovi 100x na dan, narediš 5 sekund hitreje, je to na leto skoraj en teden prihranka, kakorkoli obračaš.
V bistvu. Resnično mi ni jasno kaj hočeš s tem povedati. Enolično delo ki ga naj upravlja pisarniški paket sam? Ali vpisovanje podatkov kjer nastane na primer če napišeš Okapi 100 krat na dan v nek dokument 5 sekund razlike glede na pisarniški paket ki ga uporabljaš?
Daj nehajte no. Spustim ose malo na realna tla. Pa tisti ki uporabljajo pisarniške pakete na limitu zmogljivosti naj dobijo za svoje delo strokovno gledano najbolj primerno orodje. Ne pa zaradi tega lepo prosim posiljevati ostalih 80% ljudi z argumenti ki ne vzdržijo presoje. Vsako leto ki smo ga vrgli vstran ker nismo uporabljali FOSS pomeni toliko in toliko denarja ki bi ga lahko namenili za kaj drugega. In s tem početjem smo zviševali dejansko ceno uporabe FOSS. Kar je smešno. Naročnik z svojim početjem in strategijo sam sebi zvišuje odvisnost in ceno uporabljanja alternativ. Da na koncu govoriš da določen FOSS program izpolnjuje vse kriterije za uporabo. Ampak je predrag za uporabo? Mislim FUBAR.
hruske ::
Problem, ki ga imamo tu, je to, da se sploh uporabljajo pisarniški paketi!
Si upate predstavljati koliko bi šele privarčevali, če bi odgovornost urejanja zadev prenesli kar na navadne državljane, uradniki pa bi bili zgolj moderatorji urejanja. Cel postopek bi vodili preko spletnih orodij, postopek bi še vedno nadzirali uradniki, ampak ne tako ločeno od državljana, ki se ga postopek tiče, kakor se to dogaja zdaj.
Zakaj ne bi mogli državljanov obveščati preko emailov (ali celo SMS-ov) kot to počne mimovrste? V 24 urah sem dobil štiri emaile, v katerih sem takoj po novi spremembi tudi obveščen o novi fazi v katerem je moje naročilo.
Zakaj moramo uradnike kar naprej dregati, da se karkoli premakne naprej? Se vam zdi to normalno? Se vam zdi to normalno oz. sprejemljivo za post-informacijsko družbo? Kako dolgo mislite to še tolerirat?
Si upate predstavljati koliko bi šele privarčevali, če bi odgovornost urejanja zadev prenesli kar na navadne državljane, uradniki pa bi bili zgolj moderatorji urejanja. Cel postopek bi vodili preko spletnih orodij, postopek bi še vedno nadzirali uradniki, ampak ne tako ločeno od državljana, ki se ga postopek tiče, kakor se to dogaja zdaj.
Zakaj ne bi mogli državljanov obveščati preko emailov (ali celo SMS-ov) kot to počne mimovrste? V 24 urah sem dobil štiri emaile, v katerih sem takoj po novi spremembi tudi obveščen o novi fazi v katerem je moje naročilo.
Zakaj moramo uradnike kar naprej dregati, da se karkoli premakne naprej? Se vam zdi to normalno? Se vam zdi to normalno oz. sprejemljivo za post-informacijsko družbo? Kako dolgo mislite to še tolerirat?
Kalkulator nove omrežnine 2024 - https://omreznina.karlas.si/Kalkulator
imagodei ::
Okapi> "Jebiga, če si pa bedarijo povedal. Pri optimizaciji proizvodnih procesov se pazi na vsako malenkost. Če lahko prišparaš en vijak od stotih pri izdelku, se to naredi, in v pametnih podjetjih je tisti, ki to ugotovi, tudi ustrezno nagrajen. Če lahko neko računalniško opravilo, ki se ponovi 100x na dan, narediš 5 sekund hitreje, je to na leto skoraj en teden prihranka, kakorkoli obračaš."
1.) Čiščenje proizvodnje je hardly proizvodni proces...
2.) Se povsem strinjam, da so primeri, kjer se to splača. Celo mnogo jih je. Ne strinjam se pa, da postanejo tovrstne optimizacije same sebi namen.
3.) Določene stvari torej ima smisel optimizirati, drugih pač ne. Primer z vijakom je gotovo smiseln v podjetjih, kjer dnevno porabijo 1.000.000 vijakov. Prihranek je potem 10.000 vijakov na dan oz. preko 200.000 vijakov na mesec. Pri taki količini vijakov lahko letno razmišljamo že o nekem prihranku. Po drugi strani pa - če gre za firmo, kjer dnevno porabijo 10.000 vijakov, pomeni prihranek 1 vijaka na 100 zgolj 10 prihranjenih vijakov dnevno, nekaj čez 200 na mesec, okoli 2.500 letno. En vijak stane cca 0,5 EUR (klik, v veleprodaji in v velikih količinah so gotovo še mnogo mnogo cenejši), pri 2.500 vijakih letno to znese 1.250 EUR prihranka. To je pa znesek, ki eni firmi, ki dnevno zavrta 10.000 (recimo, da jih ima en izdelek 25, torej je to 400 kosov izdelkov dnevno), ne predstavlja prihranka, da bi doživljali mokre sanje. Če so za to analizo najeli team ljudi, ki jim je za svoje "ekspertno" znanje zaračunal 10k EUR, se jim bo investicija povrnila v 8 letih.
4.) Prihranek 5 sekund pri računalniškem opravilu se, če je udeležen človek, ne sešteva čisto matematično. Torej, če je udeležen človek in se opravilo ponovi 100x, to ni prihranek 500 sekund na dan. Prvič, ne moreš od človeka pričakovat, da bo delal kot robot, drugič, prihaja do raznih distrakcij, na katere nimaš vpliva. Nenazadnje, če človeka ravno ne štopaš in ne daviš za 5 sekund prihranka, bo delo morda opravil malo počasneje, ga bo pa zato bolj kvalitetno, z manj napak in predvsem - dlje časa, brez bolnišk. Če je v pisarni več sodelavcev ali če ima oseba stike s strankami, ki zahtevajo več kot le "Dober dan, kaj želite, izvolite, nasvidenje", je nesmiselno pričakovat matematični seštevek prihranka. Zato so "študije" v smislu "ZDA ima letno x milijard dolarjev izgub, ker zaposleni brskajo po internetu v zasebne namene med delovnim časom" - navaden crap. Torej - najprej ti da 5 sekund prihranka na opravilo celokupno kvečjemu kaki 2-3 minute prihranka, nič več. Kot drugo pa se te minute spet matematično ne seštevajo iz dneva v dan: če bo referentka prej končala svoje delo, bo morda prej zaključila s šihtom. Morda bo jutri pila kavico 5 minut dlje... V glavnem, te minute se ne seštevajo matematično. Seveda pa so primeri, kjer se te optimizacije bolj poznajo: npr. v banki, kjer na servis vedno čaka vrsta ljudi. Če ena delavka v banki pohendla dnevno 110 ljudi namesto 100, je to definitivno napredek.
5.) Delat znanost iz tega, kako široko metlo mora imeti čistilka, je pa (z drugimi besedami) delati se norca iz naročnikov analize. Vsakemu butcu je jasno, da bo čistilka prej pometla proizvodno halo, če bo imela 120cm široko metlo, kot če bo imela 40cm široko. Vendar pa bo s 40cm široko veliko lažje čistila v ozkih delih, npr. pod tekočim trakom, pod stroji... Daš ji dve metli, pa basta, ne pa da računaš nek optimum; ali 40, ali 60 ali mogoče 80 cm široko. Najbolj žalostno pri tej zgodbi je, da ni zgolj v ilustracijo, ampak je resnična!
6.) Optimizacije (proizvodnih) procesov so načeloma velik plus in iz njih lahko izhajajo veliki prihranki ter povečanje zaslužka. Žal pa nekateri to sprevržejo do nerazpoznavnosti. Včasih je pa vseeno fino uporabljat zdravo kmečko pamet.
1.) Čiščenje proizvodnje je hardly proizvodni proces...
2.) Se povsem strinjam, da so primeri, kjer se to splača. Celo mnogo jih je. Ne strinjam se pa, da postanejo tovrstne optimizacije same sebi namen.
3.) Določene stvari torej ima smisel optimizirati, drugih pač ne. Primer z vijakom je gotovo smiseln v podjetjih, kjer dnevno porabijo 1.000.000 vijakov. Prihranek je potem 10.000 vijakov na dan oz. preko 200.000 vijakov na mesec. Pri taki količini vijakov lahko letno razmišljamo že o nekem prihranku. Po drugi strani pa - če gre za firmo, kjer dnevno porabijo 10.000 vijakov, pomeni prihranek 1 vijaka na 100 zgolj 10 prihranjenih vijakov dnevno, nekaj čez 200 na mesec, okoli 2.500 letno. En vijak stane cca 0,5 EUR (klik, v veleprodaji in v velikih količinah so gotovo še mnogo mnogo cenejši), pri 2.500 vijakih letno to znese 1.250 EUR prihranka. To je pa znesek, ki eni firmi, ki dnevno zavrta 10.000 (recimo, da jih ima en izdelek 25, torej je to 400 kosov izdelkov dnevno), ne predstavlja prihranka, da bi doživljali mokre sanje. Če so za to analizo najeli team ljudi, ki jim je za svoje "ekspertno" znanje zaračunal 10k EUR, se jim bo investicija povrnila v 8 letih.
4.) Prihranek 5 sekund pri računalniškem opravilu se, če je udeležen človek, ne sešteva čisto matematično. Torej, če je udeležen človek in se opravilo ponovi 100x, to ni prihranek 500 sekund na dan. Prvič, ne moreš od človeka pričakovat, da bo delal kot robot, drugič, prihaja do raznih distrakcij, na katere nimaš vpliva. Nenazadnje, če človeka ravno ne štopaš in ne daviš za 5 sekund prihranka, bo delo morda opravil malo počasneje, ga bo pa zato bolj kvalitetno, z manj napak in predvsem - dlje časa, brez bolnišk. Če je v pisarni več sodelavcev ali če ima oseba stike s strankami, ki zahtevajo več kot le "Dober dan, kaj želite, izvolite, nasvidenje", je nesmiselno pričakovat matematični seštevek prihranka. Zato so "študije" v smislu "ZDA ima letno x milijard dolarjev izgub, ker zaposleni brskajo po internetu v zasebne namene med delovnim časom" - navaden crap. Torej - najprej ti da 5 sekund prihranka na opravilo celokupno kvečjemu kaki 2-3 minute prihranka, nič več. Kot drugo pa se te minute spet matematično ne seštevajo iz dneva v dan: če bo referentka prej končala svoje delo, bo morda prej zaključila s šihtom. Morda bo jutri pila kavico 5 minut dlje... V glavnem, te minute se ne seštevajo matematično. Seveda pa so primeri, kjer se te optimizacije bolj poznajo: npr. v banki, kjer na servis vedno čaka vrsta ljudi. Če ena delavka v banki pohendla dnevno 110 ljudi namesto 100, je to definitivno napredek.
5.) Delat znanost iz tega, kako široko metlo mora imeti čistilka, je pa (z drugimi besedami) delati se norca iz naročnikov analize. Vsakemu butcu je jasno, da bo čistilka prej pometla proizvodno halo, če bo imela 120cm široko metlo, kot če bo imela 40cm široko. Vendar pa bo s 40cm široko veliko lažje čistila v ozkih delih, npr. pod tekočim trakom, pod stroji... Daš ji dve metli, pa basta, ne pa da računaš nek optimum; ali 40, ali 60 ali mogoče 80 cm široko. Najbolj žalostno pri tej zgodbi je, da ni zgolj v ilustracijo, ampak je resnična!
6.) Optimizacije (proizvodnih) procesov so načeloma velik plus in iz njih lahko izhajajo veliki prihranki ter povečanje zaslužka. Žal pa nekateri to sprevržejo do nerazpoznavnosti. Včasih je pa vseeno fino uporabljat zdravo kmečko pamet.
- Hoc est qui sumus -
energetik ::
Se strinjam s tem, kar je zapisal Imagodei. V JU kakor tudi v drugih firmah se porabi najmanj pol ure na dan za kakšne kavice/čajčke, pa še kakšne pol ure za klepet. In potem tukaj govorite o 5 sekundah prihranka na dan pri M$ softveru v primerjavi s FOSS. To je prav smešno.
Torej glavni vir prihrankov bi bil povsem nekje drugje.
Torej glavni vir prihrankov bi bil povsem nekje drugje.
BigWhale ::
imagodei,
v banki se taka optimizacija pozna zgolj v teoriji in v idealnem dnevu v katerem imas samo idealne stranke.
Cim delas z ljudmi so vse optimizacije zelo meglene, ker lahko optimiziras samo na neke vnaprej definirane pogoje. Lahko optimiziras svoj delovni proces ampak to se ne pomeni, da bo zaradi tega stranka prej obdelana.
Kaj ti pomaga ce delavec v McDonaldsu pripravi pladenj stranki v pol minute, ce si stranka med pripravo se dvakrat premisli, racuna, ce ima dovolj denarja in se (meni zelo znan primer) otroci odlocajo katera igraca bo v happy meal-u, pladenj je pa vmes ze pripravljen in delavec caka.
Tako tudi optimizacija delovnega procesa, ki nek proces pohitri za X sekund ne prinese nujno prihranka casa. Ceprav nekateri to potem kar v tedne spreminjajo. Stvari se pac ne sestevajo.
Ker Francka zaradi novega ofisa hitrej dela stvari bo zato dalj casa na kavi!
v banki se taka optimizacija pozna zgolj v teoriji in v idealnem dnevu v katerem imas samo idealne stranke.
Cim delas z ljudmi so vse optimizacije zelo meglene, ker lahko optimiziras samo na neke vnaprej definirane pogoje. Lahko optimiziras svoj delovni proces ampak to se ne pomeni, da bo zaradi tega stranka prej obdelana.
Kaj ti pomaga ce delavec v McDonaldsu pripravi pladenj stranki v pol minute, ce si stranka med pripravo se dvakrat premisli, racuna, ce ima dovolj denarja in se (meni zelo znan primer) otroci odlocajo katera igraca bo v happy meal-u, pladenj je pa vmes ze pripravljen in delavec caka.
Tako tudi optimizacija delovnega procesa, ki nek proces pohitri za X sekund ne prinese nujno prihranka casa. Ceprav nekateri to potem kar v tedne spreminjajo. Stvari se pac ne sestevajo.
Ker Francka zaradi novega ofisa hitrej dela stvari bo zato dalj casa na kavi!
driver_x ::
imagodej: pa še to je, da se proizvodni proces splača optimizirati le do neke meje. Pa še to ne pri vseh procesih, saj imaš lahko procesno, serijsko, masovno, delavniško in še kakšno proizvodnjo. Pri delavniški je npr. skoraj vsak izdelek unikaten, zato tam optimizacije odpadejo že v osnovi, saj je tako roizvodnjo težko že planirati. Pri serijski in masovni pa so si izmislili en podatek, OEE, ki pove, kako učinkovit je proces. Tipično se izplača proces optimizirati do izkoriščenosti 60% - 80%, od tam naprej pa so vložki v optimizacije preveliki. Seveda pa je vse to odvisno od vrednosti opreme, saj se vedno optimizira delovanje naprav. Tako npr. ni vseeno, ali imaš opravka s strojem za 10.000 eur ali s takim za nekaj milijonov eur. Razumljivo je, da je pri slednjih bistvena razlika, ali delajo s 40& ali 80% izkoristkom, saj v sta v prvem primeru za enak izplen potrebna dva stroja.
Mešanje učinkovitosti proizvodnega procesa z učinkovitostjo uradnikov je totalni nesmisel.
Mešanje učinkovitosti proizvodnega procesa z učinkovitostjo uradnikov je totalni nesmisel.
nekikr ::
Do določene mere ima smisel, saj je tudi delo uradnikov do neke mere identično delu za tekočim trakom. Merjenje sekund nima smisla, a v grobem se lahko vseeno poda neka ocena, ki pove koliko časa na dan bi recimo lahko privarčevali s to in to opremo. In potem ni treba, da je Francka 20 minut dlje na kavi, lahko se odpusti Jožico, ker bo ostalih 20 sodelavk bolj produktivnih. Rezerv v javni upravi je ogromno.
imagodei ::
BigWhale,
saj to je moj point exactly... V bistvu govoriva isto, hotel sem samo povedat, da nekatere optimizacije dejansko pripeljejo do nekega rezultata. Če v vrsti v banki za plačilo položnic stoji 10 ljudi in ima banka tak crappy sistem, da za eno položnico potrebuje 7 klikov in 45 sekund čakanja, potem je sistem, po katerem položnico vnese z dvema klikoma in 15 sekundami čakanja gotovo boljši. Ne glede na to, da bo od 10 ljudi v vrsti nekdo kompliciral, se bo optimizacija gotovo pokazala: več obdelanih strank v krajšem času. Je pa seveda odvisno, kaj bo storil bančni uslužbenec, ko bo obdelal vrsto. Če ima "prehlajen mehur" in bo takoj tekel na stranišče, ali pa če bo šel na kavo ter s sodelavci zbijat šale, dokler se spet ne nabere dovolj ljudi, potem je taka optimizacija en fail. V nobenem primeru pa se sekunde, ki jih pri nekem procesu prihraniš, ne seštevajo matematično.
Dejansko je tale primer s plačevanjem položnic tudi iz moje lastne izkušnje. Še nekaj let nazaj, ko nisem imel e-banke, sem plačeval položnice, pa je naneslo, da sem šel na banko. Brez pretiravanja je babnica potrebovala eno minuto na položnico, kar me je vrglo na rit, ker je deklina na pošti tipično na minuto vnesla kamot 3-4 položnice. Pa še dražje so mi zaračunali na koncu.
En primer crappy dela na bankah, ki se ga z malo razmisleka da lepo optimizirat, je tudi namembnost bančnih oken. Danes to sicer spet pride manj v poštev, ker praktično vsi plačujemo s plastiko ali dvigujemo gotovino na bankomatih. Če pa moraš dvignit večjo količino od dnevnega limita, je pa hudo moteče, če moraš stati v vrsti na bančnem okencu, kjer ljudje počnejo prav vse - od menjave valute, do plačevanja položnic (po možnosti po tako po polžje, kot sem omenil višje) itd. Vse, kar hočeš, je dvignit 500 EUR, pa moraš čakati 15 minut, pred tabo pa samo štirje ljudje! Katastrofa - ki pa se jo da rešit tako, da nameniš eno blagajno samo za dvige/pologe gotovine.
En krasen primer optimizacije, ki se zadnje čase uveljavlja v bankah in lekarnah, poznamo jo pa tudi iz kinodvoran: "Poštena vrsta". Poslovalnica ima odprtih x blagajen in eno samo vrsto. Ko si na vrsti, greš pač na prosto okence.
@sammy73: Zelo dobro povedano.
saj to je moj point exactly... V bistvu govoriva isto, hotel sem samo povedat, da nekatere optimizacije dejansko pripeljejo do nekega rezultata. Če v vrsti v banki za plačilo položnic stoji 10 ljudi in ima banka tak crappy sistem, da za eno položnico potrebuje 7 klikov in 45 sekund čakanja, potem je sistem, po katerem položnico vnese z dvema klikoma in 15 sekundami čakanja gotovo boljši. Ne glede na to, da bo od 10 ljudi v vrsti nekdo kompliciral, se bo optimizacija gotovo pokazala: več obdelanih strank v krajšem času. Je pa seveda odvisno, kaj bo storil bančni uslužbenec, ko bo obdelal vrsto. Če ima "prehlajen mehur" in bo takoj tekel na stranišče, ali pa če bo šel na kavo ter s sodelavci zbijat šale, dokler se spet ne nabere dovolj ljudi, potem je taka optimizacija en fail. V nobenem primeru pa se sekunde, ki jih pri nekem procesu prihraniš, ne seštevajo matematično.
Dejansko je tale primer s plačevanjem položnic tudi iz moje lastne izkušnje. Še nekaj let nazaj, ko nisem imel e-banke, sem plačeval položnice, pa je naneslo, da sem šel na banko. Brez pretiravanja je babnica potrebovala eno minuto na položnico, kar me je vrglo na rit, ker je deklina na pošti tipično na minuto vnesla kamot 3-4 položnice. Pa še dražje so mi zaračunali na koncu.
En primer crappy dela na bankah, ki se ga z malo razmisleka da lepo optimizirat, je tudi namembnost bančnih oken. Danes to sicer spet pride manj v poštev, ker praktično vsi plačujemo s plastiko ali dvigujemo gotovino na bankomatih. Če pa moraš dvignit večjo količino od dnevnega limita, je pa hudo moteče, če moraš stati v vrsti na bančnem okencu, kjer ljudje počnejo prav vse - od menjave valute, do plačevanja položnic (po možnosti po tako po polžje, kot sem omenil višje) itd. Vse, kar hočeš, je dvignit 500 EUR, pa moraš čakati 15 minut, pred tabo pa samo štirje ljudje! Katastrofa - ki pa se jo da rešit tako, da nameniš eno blagajno samo za dvige/pologe gotovine.
En krasen primer optimizacije, ki se zadnje čase uveljavlja v bankah in lekarnah, poznamo jo pa tudi iz kinodvoran: "Poštena vrsta". Poslovalnica ima odprtih x blagajen in eno samo vrsto. Ko si na vrsti, greš pač na prosto okence.
@sammy73: Zelo dobro povedano.
- Hoc est qui sumus -
Okapi ::
od tam naprej pa so vložki v optimizacije preveliki.Nikjer nisem trdil, da se vsak strošek v optimizacijo splača. Pri tem je jasno ogromno prodajanja megle in raziskava za 10k evrov, na osnovi katere prihraniš 5k evrov, se ne splača, menda je to vsakomur jasno. Ampak če se pa en delavec med delom spomni neke preproste finte, s katero bi firma prihranila evro na dan, in jo pove šefu, se pa to splača uvesti (in delavcu dati 100 evrov nagrade za idejo).
Mimogrede, morda se tudi raziskava, koliko bi javna uprava prihranila s prehodom na Linux in OpenOffice, ne splača. Če vnaprej veš, da se splača, raziskave ne potrebuješ, če pa ne veš, obstaja možnost, da bo raziskava dražja od prihranka.
O.
driver_x ::
Okapi ::
Delo uradnikov ni niti približno identično delu za trakom.Dolgočasno je približno enako
Nihče ne misli, da je enako, kar pa ne pomeni, da je vseeno, kako učinkovita je programska ali računalniška ali kakšna druga oprema, ki jo birokrati uporabljajo.
O.
Bistri007 ::
Saj nekaj v tem smislu sem hotel povedati.
Prej sem napisal:
Za skoraj edino delovno orodje, ki ga imajo uradniki (pa nimam v mislih predvsem tistih "za šalterjem"), gre pol promila tega, kar gre za njihove plače. A tu se gre šparat? A ni riziko prevelik?
Optimizirati greš ozka grla in tisto, kjer se prihrani vsaj nekaj %. Ne pa pol ‰
Prej sem napisal:
Poglej računico:
letni stroški MSFT EA pogodbe so 679.583,03 EUR - to je 0,680 mio
letni stroški dela so 1255,537 mio
0,680/1255,537 = 0,0541600%
Pol promila.
Če vzameš 8 urni delavnik - to je 15,59sekund na delovni dan.
Za skoraj edino delovno orodje, ki ga imajo uradniki (pa nimam v mislih predvsem tistih "za šalterjem"), gre pol promila tega, kar gre za njihove plače. A tu se gre šparat? A ni riziko prevelik?
Optimizirati greš ozka grla in tisto, kjer se prihrani vsaj nekaj %. Ne pa pol ‰
Največja napaka desetletja je bila narejena 4. novembra 2008
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...
Pyr0Beast ::
Ok. Pa zbijmo plače da bo procent večji. As simple as that >:D
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
MrStein ::
To me spomnilo na precej razširjeno mentaliteto "Ni važno, če je učinek, če ga ni ali je celo negativen. Glavno da se nekaj naredi".
(ne ciljam na ene ali druge to, ampak res splošno)
(ne ciljam na ene ali druge to, ampak res splošno)
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
imagodei ::
Jah, ne vem, kakšne ekonomije ste se eni učili, ampak - v naši firmi se strošek nakupa enega računalnika meri v promilih glede na mesečne stroške dela, pa vseeno je direktor precej bolj vesel, če za tajnico kupim PC v vrednosti 600 EUR kot v vrednosti 800 ali 1.000 EUR.
Mislim, od kod ideja, da če strošek dela predstavlja npr. 1.000 ali celo 10.000-kratnik vrednosti osnovnega orodja za delo, da bi zato dober gospodar kupoval dražje (in nič bolj oz. nemerljivo bolj učinkovito) orodje?
Mislim, od kod ideja, da če strošek dela predstavlja npr. 1.000 ali celo 10.000-kratnik vrednosti osnovnega orodja za delo, da bi zato dober gospodar kupoval dražje (in nič bolj oz. nemerljivo bolj učinkovito) orodje?
- Hoc est qui sumus -
Okapi ::
pa vseeno je direktor precej bolj vesel, če za tajnico kupim PC v vrednosti 600 EUR kot v vrednosti 800 ali 1.000 EUR.Mogoče pa ne ve, da bi lahko tistega za 800 evrov uporabljala dlje časa, ali da se bo manjkrat pokvaril. Sam si rekel, da stvari niso tako preproste in dejansko se pri nekaterih stvareh ne splača šparat.
O.
Pyr0Beast ::
'Šparat' je treba z glavo.
Sam stremim h popolni avtomatizaciji uprave/vlade, en vmesni korak pa je prehod na odprtokodne rešitve.
Denar gor ali dol, tako jaz vidim prihodnost vlade.
Sam stremim h popolni avtomatizaciji uprave/vlade, en vmesni korak pa je prehod na odprtokodne rešitve.
Denar gor ali dol, tako jaz vidim prihodnost vlade.
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Pyr0Beast ()
imagodei ::
Okapi> "Mogoče pa ne ve, da bi lahko tistega za 800 evrov uporabljala dlje časa, ali da se bo manjkrat pokvaril. Sam si rekel, da stvari niso tako preproste in dejansko se pri nekaterih stvareh ne splača šparat."
Ali pa ne ve, da je v tistem za 800 EUR Core2Duo procesor na 3GHz in 4 GB RAM, na unem za 600 pa en Dual Core na 2.4GHz in 2GB RAM? Obadva bosta pa delala enako časa (z neizogibnim gemblom, da lahko pač dobiš robo z napako - ali Core2Duo, ali pa Dual Core), ker bosta cel čas življenjske dobe poganjala zgolj Office programe.
Ali pa ne ve, da je v tistem za 800 EUR Core2Duo procesor na 3GHz in 4 GB RAM, na unem za 600 pa en Dual Core na 2.4GHz in 2GB RAM? Obadva bosta pa delala enako časa (z neizogibnim gemblom, da lahko pač dobiš robo z napako - ali Core2Duo, ali pa Dual Core), ker bosta cel čas življenjske dobe poganjala zgolj Office programe.
- Hoc est qui sumus -
willysjeep ::
Bistri007 ::
Govor je o NAMIZJU, ne o strežnikih. Na strežnikih je lahko z/OS ali Solaris.
Največja napaka desetletja je bila narejena 4. novembra 2008
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...
driver_x ::
Strežniki k sreči niso tako povezani na lasniške formate, kot desktopi, zato je zamenjava mogoča.
willysjeep ::
Poteka razvoj desktop in web aplikacij baziranih na javi. IE ni več default (edini) brskalnik za zagon teh web aplikacij.
lp
lp
Bistri007 ::
willysjeep je izjavil:
Poteka razvoj desktop in web aplikacij baziranih na javi. IE ni več default (edini) brskalnik za zagon teh web aplikacij.
lp
Ampak teh aplikacij je malo, njihova funkcionalnost pa omejena - kar se na koncu kaže tudi v nižji produktivnosti dela. V "panogi", kjer je strošek dela relativno najvišja postavka, ne gre varčevati ravno pri tem.
Si že poizkusil Chromium OS? No, potem veš, o čem govorim...
Največja napaka desetletja je bila narejena 4. novembra 2008
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...
Pyr0Beast ::
Shitload. Človek ki ne zna delati v Oo ali pa ni zmožen presedlati na drugo platformo si ne zasluži mesta v javni upravi ampak mesto na cesti oz. lepše povedano, svobodnem trgu dela.
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
MrStein ::
There we go again...
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Nov intervju: Matjaž Kaše, tisti državni uradnik, ki v službi uporablja Linux (strani: 1 2 3 4 5 6 )Oddelek: Novice / Nova vsebina | 77899 (54721) | GTX970 |
» | Odmevi in odzivi na študijo prehoda državne uprave na odprto kodo (strani: 1 2 3 4 5 )Oddelek: Novice / NWO | 81683 (75694) | eidos2000 |
» | Komisija za preprečevanje korupcije izdala mnenje glede ravnanja MJU v postopku nabavOddelek: Novice / NWO | 11792 (10329) | poweroff |
» | Vložena pobuda za revizijo in preučitev suma konflikta interesov in korupcije pri pos (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / --Nerazporejeno-- | 33083 (30429) | Markoff |
» | Francozi in Švedi s prehodom na odprto kodo nižajo IT stroške (strani: 1 2 3 4 5 )Oddelek: Novice / Ostala programska oprema | 19133 (16027) | hruske |