Forum » Znanost in tehnologija » Remake starih filmov v HD kvaliteto
Remake starih filmov v HD kvaliteto
sthep ::
Živjo,
Zanima me če mogoče kdo ve kako starejše filme, ki so bili posneti v slabši kvaliteti spremenijo v HD oz fullHD. Najbrž je s tem kar veliko dela, obdelava vseh slik posebej, razni filtri?? Bli blo zelo zanimivo če bi kdo vedel povedat kaj več o tem.
Zanima me če mogoče kdo ve kako starejše filme, ki so bili posneti v slabši kvaliteti spremenijo v HD oz fullHD. Najbrž je s tem kar veliko dela, obdelava vseh slik posebej, razni filtri?? Bli blo zelo zanimivo če bi kdo vedel povedat kaj več o tem.
techfreak :) ::
Iz slabše kvalitete bolj težko spremeniš v HD.
HD je samo marketinška fora, stari filmi pa so večinoma že posneti v dovolj visoki resoluciji.
HD je samo marketinška fora, stari filmi pa so večinoma že posneti v dovolj visoki resoluciji.
l0g1t3ch ::
Če je stvar posneta na 35mm traku ima pomoje povsem dovolj velko "resolucijo" za fullHD. Potrebno je samo ponovno digitalizirat.
Misak ::
star filmski trak poskenirajo frame by frame v 4K (torej 4000 vrtic na frame - kar znese priblizno 3x vecjo resolucija kot HD 1080p), to pa predvsem zato, ker potek digitalizacije ni tako hiter, kot si kdo misli. Ko smo sami gledali na starih VHS, nismo bili pozorni na detajle, pri digitalizaciji v HD pa je pomembno, da je vsaka slicica perfektno cista, in da je poskenirna od roba do roba, ker clovek na full HDTV sprejemniku občutno opazi detajle in so tako anomalije bolj izpostavljene.
4K master nato downgrejdajo na 2K za Blu-ray, zakaj pa sploh imajo 4K master je pa zaradi dveh stvari:
- nikoli ne ves kater format bo na novo izsel (vecji pixli, vecja resolucija), zato delajo master pri 4K, da bodo digitaliziran master uporabili se za nove formate, ki bodo prihajali
- pravijo da dobijo boljso sliko ce downgrejdajo iz 4K na ustrezen format, glej spodnji link za primer
Se info: master v 4K zasede priblizno 12TB prostora ;)
Pa se glede 35mm filma: glede na to da je to tipicni analogni format, ne mors govoriti v pixlih. Nacloma pa ima dobro ohranjen filmski trak do 20mio pixlov (preberi si Pixli in 35mm film
Evo se en zanimiv link: Digitalni format 2K in 4K
4K master nato downgrejdajo na 2K za Blu-ray, zakaj pa sploh imajo 4K master je pa zaradi dveh stvari:
- nikoli ne ves kater format bo na novo izsel (vecji pixli, vecja resolucija), zato delajo master pri 4K, da bodo digitaliziran master uporabili se za nove formate, ki bodo prihajali
- pravijo da dobijo boljso sliko ce downgrejdajo iz 4K na ustrezen format, glej spodnji link za primer
Se info: master v 4K zasede priblizno 12TB prostora ;)
Pa se glede 35mm filma: glede na to da je to tipicni analogni format, ne mors govoriti v pixlih. Nacloma pa ima dobro ohranjen filmski trak do 20mio pixlov (preberi si Pixli in 35mm film
Evo se en zanimiv link: Digitalni format 2K in 4K
(`\'ˇ.¸(`\'ˇ.¸ ~ ¸.ˇ\'´)¸.ˇ\'´)
´ˇ.¸SloCartoon.net¸.ˇ`
(¸.ˇ\'´(¸.ˇ\'´ ~ `\'ˇ.¸)`\'ˇ.¸)
´ˇ.¸SloCartoon.net¸.ˇ`
(¸.ˇ\'´(¸.ˇ\'´ ~ `\'ˇ.¸)`\'ˇ.¸)
Okapi ::
Nacloma pa ima dobro ohranjen filmski trak do 20mio pixlovS tem, da to velja samo za originalen film, tisti, ki je šel skozi kamero. Pri produkciji filmov ta film potem še 3x (analogno) kopirajo, preden pride do kinodvorane, pri vsaki kopiji pa se ločljivost zmanjša.
Gre nekako takole (v resnici je še bolj komplicirano).
1. generacija - negativ, ki je šel skozi kamero.
2. generacija - interpozitiv (da so dobili iz negativa pozitiv. Tega so uporabili za montažo filma).
3. generacija - internegativ (že spet negativ, ker je kopija pozitiva, uporabljali so ga za izdelavo končnih pozitivov)
4. generacija - projekcijski pozitiv, ki so ga predvajali v kinu.
Pri digitalizaciji poskušajo digitalizirati 1. generacijo, ki pa je pri veliko filmih že izgubljena. Štos pa je v tem, da je 1080p (če so digitalizirali 1. ali 2. genetacijo) na blu-rayu boljša ločljivost od tiste, ki jo gledaš v kinu (4. generacija). Velja tudi za vse nove filme, ki jih seveda digitalizirajo iz 1. generacije.
O.
jype ::
Misak> Pixli in 35mm film
Tole pa ni preveč natančno opisano. Film je bolj digitalen kot senzor, ker zrnce bodisi je reagiralo s svetlobo, bodisi ni. Senzor ima na vsakem pikslu danes 14 bitov globine in torej več kot 16k različno svetlih odtenkov na vsak piksel.
Tole pa ni preveč natančno opisano. Film je bolj digitalen kot senzor, ker zrnce bodisi je reagiralo s svetlobo, bodisi ni. Senzor ima na vsakem pikslu danes 14 bitov globine in torej več kot 16k različno svetlih odtenkov na vsak piksel.
AtaStrudl ::
Tisto o 20M pikslih na filmu je blabla...
V praksi se izkaze, da ima vrhunski 35mm diapozitiv kvaliteto malo boljso od 6MP DSLRja in malo slabso od 12MP.
Na 35mm "movie" filmu pa so slikice priblizno pol manjse, torej v najboljsem primeru je med 3 in 6MP, in to tisti original iz kamere!
Sicer pa je pri "pikslih" na filmu tako kot pri tiskarskem halftoningu (ne vem, kako se rece po nase...) - v obeh primerih gre za binaren (digitalni) proees, in delas kompromis med dinamiko in prostorsko resolucijo.
Ce poskusim razloziti:
Tiskarski stroj (ali pa laserski printer) je binarna stvar, ima samo o/off piksle. Sive tone dobis tako, da vec binarnih pikslov zdrzis v enega sivinskega.
Ce hoces vec sivin (boljsi signal/sum) moras uporabit vec binarnih za enega sivega. "Binarnim" piksom se je ponavadi reklo DPI, poltonskemu rastru pa LPI.
Torej pri danem DPI si lahko uporabil vecji LPI in dobil manj kvalitetne sivine, ali pa manjsi LPI (bolj grob raster) za bolj precizne sivine.
"Klasicni" tiskarski postopki (casopis) grupirajo piksle, in vidis periodicen raster. Nivo sivine je odvisen od velikosti "LPI" pike, ki je sestavljena iz "DPI" pikslov.
Pozneje so pogruntali stohasticni halftoning, kjer je verjetnost, da bo dani piksel "on" odvisna od sivine na tem mestu. Tu ni fiksnega rastra in vecjih ali manjsih raster pik, ampak se spreminja gostota "on" pikslov. Ampak se vedno velja, vecji kot bo "sivinski" piksel, vec sivin bo lahko reproduciral.
N. pr. ce je sivinski piksel velik 6x6 binarnih DPI pikslov, bo lahko reproduciral 37 razlicnih sivin, ce bo pa velik 10x10, bo lahko reproduciral 101 sivino.
Film deluje natancno tako: verjetnost, da bo dano zrnce pocrnelo (lahko je samo on ali off, popolnoma pocrnelo ali nic) sorazmerna osvetlitvi, sivina filma pa je odvisna od procenta pocrnjenih zrnc na dani povrsini. Torej spet kompromis med dinamiko (stevilom sivin) in prostorsko locljivostjo.
Do te zablode s strasnimi filmskimi megapiksli pa je prislo takole:
Pri filmih se meri resolucija s crnobelim (on/off) linijskim rastrom. Crte bodo na filmu vidne, ko bo ta raster nekaj vecji od povprecne velikosti zrnc.
In mnogo ljudi zmotno misli, da so tako veliki tudi "ekvivalentni piksli" na filmu.
Ampak pri tej resoluciji lahko film pove samo, ali je dan piksel on ali off, kot DPI pri tisku.
Ce zelis iz filma izvleci 8 bitov dinamike (256 sivin), moras vzeti "ekvivalentne piksle" cca 16x16 povprecnih velikosti zrn.
Taki piksli pa so na filmu veliki cca 10 mikronov, torej cca 6 MP za 35mm diapozitiv, oz 3MP za "filmski" 35mm film.
Se pa film skanira pri vecji reoluciji iz drugih razlogov, n. pr. da se izognemu grain aliasingu itd...
V praksi se izkaze, da ima vrhunski 35mm diapozitiv kvaliteto malo boljso od 6MP DSLRja in malo slabso od 12MP.
Na 35mm "movie" filmu pa so slikice priblizno pol manjse, torej v najboljsem primeru je med 3 in 6MP, in to tisti original iz kamere!
Sicer pa je pri "pikslih" na filmu tako kot pri tiskarskem halftoningu (ne vem, kako se rece po nase...) - v obeh primerih gre za binaren (digitalni) proees, in delas kompromis med dinamiko in prostorsko resolucijo.
Ce poskusim razloziti:
Tiskarski stroj (ali pa laserski printer) je binarna stvar, ima samo o/off piksle. Sive tone dobis tako, da vec binarnih pikslov zdrzis v enega sivinskega.
Ce hoces vec sivin (boljsi signal/sum) moras uporabit vec binarnih za enega sivega. "Binarnim" piksom se je ponavadi reklo DPI, poltonskemu rastru pa LPI.
Torej pri danem DPI si lahko uporabil vecji LPI in dobil manj kvalitetne sivine, ali pa manjsi LPI (bolj grob raster) za bolj precizne sivine.
"Klasicni" tiskarski postopki (casopis) grupirajo piksle, in vidis periodicen raster. Nivo sivine je odvisen od velikosti "LPI" pike, ki je sestavljena iz "DPI" pikslov.
Pozneje so pogruntali stohasticni halftoning, kjer je verjetnost, da bo dani piksel "on" odvisna od sivine na tem mestu. Tu ni fiksnega rastra in vecjih ali manjsih raster pik, ampak se spreminja gostota "on" pikslov. Ampak se vedno velja, vecji kot bo "sivinski" piksel, vec sivin bo lahko reproduciral.
N. pr. ce je sivinski piksel velik 6x6 binarnih DPI pikslov, bo lahko reproduciral 37 razlicnih sivin, ce bo pa velik 10x10, bo lahko reproduciral 101 sivino.
Film deluje natancno tako: verjetnost, da bo dano zrnce pocrnelo (lahko je samo on ali off, popolnoma pocrnelo ali nic) sorazmerna osvetlitvi, sivina filma pa je odvisna od procenta pocrnjenih zrnc na dani povrsini. Torej spet kompromis med dinamiko (stevilom sivin) in prostorsko locljivostjo.
Do te zablode s strasnimi filmskimi megapiksli pa je prislo takole:
Pri filmih se meri resolucija s crnobelim (on/off) linijskim rastrom. Crte bodo na filmu vidne, ko bo ta raster nekaj vecji od povprecne velikosti zrnc.
In mnogo ljudi zmotno misli, da so tako veliki tudi "ekvivalentni piksli" na filmu.
Ampak pri tej resoluciji lahko film pove samo, ali je dan piksel on ali off, kot DPI pri tisku.
Ce zelis iz filma izvleci 8 bitov dinamike (256 sivin), moras vzeti "ekvivalentne piksle" cca 16x16 povprecnih velikosti zrn.
Taki piksli pa so na filmu veliki cca 10 mikronov, torej cca 6 MP za 35mm diapozitiv, oz 3MP za "filmski" 35mm film.
Se pa film skanira pri vecji reoluciji iz drugih razlogov, n. pr. da se izognemu grain aliasingu itd...
Okapi ::
Samo po drugi strani je pa tudi CCD barvno slep in se barva posamezne pike določa z interpolacijo, tako da lahko, če poenostavimo, rečemo tudi, da je 18 mp CCD v resnici 6 mp. Pa si kar naenkrat že spet blizu tistim 20 mp od diasa.
Če delaš povečavo in pogledaš od blizu, ima dias vsekakor večjo ločljivost od 6 mp digitalne fotke (poudarek je na gledanju od blizu, ker od daleč te lahko kakšen poudarjen sharpening zavede). 12 mp full frame (Canon 5D) je pa dejansko že boljše od povprečnega diasa, čeprav kakšen 25 ASA Kodachrome je po mojem vseeno boljši. 21 mp full frame (5D Mk II) je pa že bistveno bolje od kateregakoli 35mm diasa.
O.
Če delaš povečavo in pogledaš od blizu, ima dias vsekakor večjo ločljivost od 6 mp digitalne fotke (poudarek je na gledanju od blizu, ker od daleč te lahko kakšen poudarjen sharpening zavede). 12 mp full frame (Canon 5D) je pa dejansko že boljše od povprečnega diasa, čeprav kakšen 25 ASA Kodachrome je po mojem vseeno boljši. 21 mp full frame (5D Mk II) je pa že bistveno bolje od kateregakoli 35mm diasa.
O.
AtaStrudl ::
Pred casom sem pregledal kar precej filma pod mikroskopom, pa lako recem, da so detajli, manjsi od deset mikronov velika redkost!
Sam film v "binarnem" rezimu bi zmogel malo vec, ampak tu je se debelina barvnega filma, sipanje v filmu, neidealno ostreneje, uklon, nestabilna kamera, aberacije optike, neidealna lega in ravnost filma....
10um je pri realnem delu s filmom kar nekaksen "zvocni zid"...
Kar se tice sivin, je pa situacija v resnici se malo slabsa kot sem zgoraj opisal. Pri stohasticnem halftoningu algoritmi namenoma odstopajo od popolne nakljucnosti, in skrbijo za cimbolj enakomerno gostoto "on" pikslov (modri sum itd...)
Film je pa zres nakljucen, zato je S/N sorazmeren kvadratnemu korenu stevila zrnc v pikslu...
Kolega ima Nikon D2X in D3, in slike (velike povecave) so precej boljse od tistih iz filma (prej je imel F5)
Sam film v "binarnem" rezimu bi zmogel malo vec, ampak tu je se debelina barvnega filma, sipanje v filmu, neidealno ostreneje, uklon, nestabilna kamera, aberacije optike, neidealna lega in ravnost filma....
10um je pri realnem delu s filmom kar nekaksen "zvocni zid"...
Kar se tice sivin, je pa situacija v resnici se malo slabsa kot sem zgoraj opisal. Pri stohasticnem halftoningu algoritmi namenoma odstopajo od popolne nakljucnosti, in skrbijo za cimbolj enakomerno gostoto "on" pikslov (modri sum itd...)
Film je pa zres nakljucen, zato je S/N sorazmeren kvadratnemu korenu stevila zrnc v pikslu...
Kolega ima Nikon D2X in D3, in slike (velike povecave) so precej boljse od tistih iz filma (prej je imel F5)
Thomas ::
msjr ... I see, dobr to delaš!
Drugače pa, on topic. Načeloma bi bilo možno bistveno povečati resolucijo praktično vseh filmov, saj je na vsakem ogromno redundantne informacije, iz katere se to da narest. Obilje boljš, kot redundanca.
Drugače pa, on topic. Načeloma bi bilo možno bistveno povečati resolucijo praktično vseh filmov, saj je na vsakem ogromno redundantne informacije, iz katere se to da narest. Obilje boljš, kot redundanca.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Digitaliziranje slik iz negativovOddelek: Sedem umetnosti | 5026 (4011) | Okapi |
| » | Kateri skener za negativeOddelek: Kaj kupiti | 6150 (5176) | no comment |
| » | YouTube z ločljivostjo 4K (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Ostale najave | 20939 (18159) | korenje3 |
| » | Se splača kupit 200Hz lcd tv ? (strani: 1 2 )Oddelek: Kaj kupiti | 7893 (6448) | Invictus |
| » | Razvoj analognih fotoaparatov pod velikim vprašajem (strani: 1 2 3 4 5 )Oddelek: Novice / Ostale najave | 16918 (14283) | BigWhale |