Bela, zelena in modra soba

Kako pa to misliš? Nekatere misli so čist hladne in brez čustev.

A sem kej spregledal??

Čustva bazirana na kemiji. Hja, nekolk že. Ampak bottom line je še vedno štrom v glavi. Čeprav nevrotransmiterji povzročajo neke distorcije, misli in čustev brez štroma ni. Ker pa do neke mere, kar mislim, vpliva na to, kako se počutim, tudi povratno vzorec štroma v buči vpliva na izločanje nevrotransmiterjev. Mensezdi da sem tak že prav v tej temi na eni 15. strani razlagal o svojem prepričanju, da smo električni vzorci možgan. Preslikava iz realnega sveta na vzorec ni bijektivna, ni izomorfna, ampak je subjektivna (ta beseda seveda matematični pojem NI, in lahk rečeš, da smo še matematiko subjektivizirali), ampak mislim da je jasno kaj sem mislil povedat.

Mimogrede, kdo in če kdo sploh tukaj, mi zna pojasniti, zakaj je kljub relativno počasnemu izločanju nevrotransmiterjev iz nevronskih sinaps, odziv možganov na karkoli praktično vedno hipen? Zakaj šiba štrom skozi možgane hipoma (vedno ne glede na posameznikovo dejavnost, pustimo reflekse ob strani), če pa sinapse izločajo nevrotransmiterje relativno počasi?? To je eno zanimivo dejstvo, ki mi ga je neki dr. računalništva na predavanju sicer posredoval, ni pa ga znal pojasniti.

Mogoče kdo ve, zakaj?

Štrom ne teče 'dobro' brez nevrotransmiterske pomoči. Tako se izdelajo za različne taske različne mreže. Ki jih ob različnih taskih uporabimo. Včasih ko jih ni, ali hočemo boost na vse, pa pride do krize. Včasih slabe, včasih pa tudi pozitivne.

Odvisno, kako natančno ta mreža klasificira. Lahko preveč natančno, kar ni dobr. Lahko pa premalo natančno, kar spet ni dobr. Jst sem sicer tudi tega mnenja, da NOBEN model umetne nevronske mreže ne posnema dovolj dobro delovanja možgan. Zakaj bi sicer sploh potrebovali toliko modelov? Lahk si zbereš magari hibride, nafukaš noter 10^9 nevronov, če cluster to zmore, pa boš še vedno ostal pri nekih specifičnih nalogah, za katere so te mreže super fino fajn in boš optimiziral količnike pozabljanja idr. s trial and error pa bo še boljš, ampak je vse skup kurac.

Treba je pa videti kako te 'mreže' v tintari delujejo, in kako so povezane. Šele potem se da zadevo simulirati.

Natančno tako. In potem se bo hitro izkazalo, da toliko nevronov, kot jih je v človeških možganih, verjetno sploh ne potrebujemo. Ptiči, vsaj nekateri, so neverjetno pametni, pa imajo bore malo možganov v tistih svojih malih glavicah.

O.

No ja, ne moreš ravno ptičev primerjat z človeško inteligenco.

Človeški možgani so narejeni za težke simulacije. Nekako si lahko precej na hitro predstavljamo končni izgled in funkcionalnost nekega kompliciranega izdelka v treh dimenzijah in se šele potem lotimo vseh računov in načrtov kako to izvesti. Ali pa napisati kompliciran roman, za katerega se navdih dobi v trenutku in se šele potem lotimo pisanja in usklajevanja vseh podrobnosti. V glavnem začetna ideja je strašanska in šele nato sledi vse ostalo do izvedbe le te. Leonardo bi rad letel po zraku že v srednjem veku in smo rabili za to kar nekaj časa, da se je uresničilo. Nekako tako kot je padla ideja za upload, katera se bo pilila tako dolgo, morda celo zelooo dolgo, da bo postala resnična.

Ker je Schwarzenneger hotel velik honorar
Ne smeš mešati komerciale in fantastike in futurizma. Se pokrivajo, a še zdaleč od popolnoma.

Nisem gledal, grem počasi spat. Pa še zvočnikov ne smem dat naglas, da ne zbudim ostalih. Se pa spomnim izjave enega ekscentričnega človeka, ki sem mu ob pivu pred 10 leti razlagal o Protokolu. Jst osnovo razložim, pa reče: kaj boš s tem, sej vse to je že zdej v real lifu. In ko pogledam svojo zgornjo izjavo izpred 3 minut, se skoraj moram strinjat.

Nivo prešerna ali bora je pa seveda spet nekaj drugega. In za te taske je potreben computing power oho

Što se je v tem, da v resnici pojma nimamo, kako procesorsko zahtevno je to. Mogoče se bo izkazalo, ko bomo enkrat pogruntali, kako delujejo možgani, da niti ni tako zelo.

Ti ptiči so ravno ilustracija tega, da pojma nimamo, kako delujejo možgani. Še do pred nekaj let so znanstveniki mislili, da moraš imeti za takšno raven pameti vsaj šimpanzje ali delfinje možgane, zdaj pa je jasno, da gre tudi s 100x manjšimi.

Imaš na netu recimo nekaj videov, kako so se na Japonskem vrane same od sebe naučile treti orehe tako, da jih vržejo na cesto in počakajo, da jih povozi avto. In nekatere se pogruntale, da jih je najbolj varno metati na prehod za pešce in strte pobrati, ko imajo pešci zeleno luč.

Pa metanje kamnov v vodo, da se dvigne gladina, pogruntajo tudi same od sebe, brez dresure (vsaj če se raziskovalci, ki se s tem ukvarjajo, ne lažejo). Imaš tudi nekaj posnetkov na youtubu.


O.

Čaša je najverjetneje prilimana na plastično podlago, da ni celo del nje :)..še krokar je to uvidel hehe

Če bi eden napisal program, ki bi znal tole, bi vsi le zamahnili z roko, kako to ni nič posebnega. Pa čeprav bi pokrival zelo širok diapazon situacij.

Thomas je 20. sep 2010 ob 11:27 izjavil:

Če bi eden napisal program, ki bi znal tole, bi vsi le zamahnili z roko, kako to ni nič posebnega. Pa čeprav bi pokrival zelo širok diapazon situacij.

Ja prekletstvo razvoja je v tem, da mora biti zadeva bodisi presenetljivo koristna, ali presenetljivo zabavna. Eden od najpogostejših medmetov kapitalizma je resda tudi 'malce drugače pobarvana in oblikovana' vendar pri revolucionarnih izdelkih, ki še nimajo atributov koristnega, ali zabavnega, to na žalost ne gre. Trg je okrutnejši od stalina

Ok. Stalin se je moral posebej potruditi, da je okrutnosti trga dodal še twist, da je bil svet ne samo okruten, ampak še nesmiselen. Bo to v redu????

Se strinjam.
Kar pa je verjetno Okapi želel povedati, je da obstajajo tudi zasilne bližnjice. Primer:google translate ne obvlada 'govora'. Pomeni cel google, ŠE ne zna narediti opisa poljubnega filmčka z youtube-a, prevajati pa recimo kar začuda solidno zna. Pri ljudeh je normalna pot obratna.
Je pa nedvomno res, da ko bo enkrat znal še opisovati, potem bo zadeva tako dobra, da vsi prevajalci in pisci lahko delajo samo še zastonj. In še zdaleč niso edin 'ceh'. Dal sem samo primer.

Drži kot pribito. Na žalost, ali veselje, pa se bo z razvojem avtomatiziranih proizvodnih sredstev, cena in vrednost človeškega dela, tržno neprestano zmanjševala in se bodo pojavljale sofisticirane, v bistvu netržne oblike dela, ki bodo ljudi v kapitalizmu preživljale. V vedno večji meri. Ker zakonodajalci in oblastniki pač ne morejo pustiti več kot kakih 20% ljudi v bedi. In to gre tako, da niti vidi nihče, razne kihotov, ki pa tako ali tako veljamo za nore

Kar pa je verjetno Okapi želel povedati

Okapi je v resnici hotel samo pokazati, kako malo pravzaprav vemo, kako delujejo možgani. Ker si do pred nekaj let praktično nihče ni mislil, da bi lahko bilo dobrih 10 g možganov, kolikor tehtajo vranji, dovolj za tako razvito pamet.

Ali, z drugimi besedami, morda so že sedanji računalniki (ali vsaj superračunalniki) dovolj zmogljivi za AI, samo sprogramirati jih še ne znamo.

O.

In ja ... če vzamemo za izhodiščno predpostavko, kako smo to salamensko pametni, potem je čudno, da ne znamo sprogramirati ene poštene AI.
Če pa vzamemo, da nismo zelo pametni, potem so težave s Strong AI razumljive.

Pamet naj bi po človeški narcisoidnosti zadoščala, sicer je podvig neumen:) Namreč če smo preneumni za general AI, se ga je tudi brez veze lotevati. Je pa res, da je to danes mišljenje, kar 80% takozvane inteligensie:)

Je pa nekaj drugega. Zato pa jaz na žalost nisem prava kapaciteta. Morda le toliko firbca, da znam bežno zapaziti. Gates bi moral znati odgovoriti, pa se mu ne ljubi. Kar je zaskrbljujoče. Še bolj, pa da ga nihče niti ni pravilno vprašal

Moje bežne zapazke. AI bo zgleda rezultat genialnosti in dobrega poznavanja, kar mnogo vrhunskih znanstvenih dognanj in znanosti. Kako pa lahko nek research team, združi vsa ta znanja in delovni elan v 'solving project', je pa umetnost, ki jo obvladajo na tržišču preverjeni velikani. Nadškof judkowski in celo Kurzweil, sta samo filozofa, ki 'nekrščene' držita informirane in zainteresirane. No pa tudi toliko 'kolektivna', da vsaj ta, bi rekli nek splošni okvir, vendarle nudi svečo upanja v vztrajnem, a vedno za extropične fantaste prepočasnem napredku.

Kdaj se bo pa zadeve lotil namesto nadškofa judkowskega kak pravi enterpreneur z taskom 'solve problem' in ekipo recimo 100 'genijev', razdeljeno v 20 multidisciplinarnih teamov , pa ne vem. Šlogam lahko samo, da takrat se pa začne zares. Prvim bo nemara celo spodletelo, a potem bo zadeva TU! In ja, kaj se dogodi potem, so pa spet maše nadškofa in ekipe:) Včasih se v lokalnih kapelah maš celo sam udeležim:)

Pomemben kapital z visoko dodano vredostjo v miljonih in miljardah, bo znal zavohati, kdaj je stvar dozorela. Danes praktično vsi trdijo, da je glede na to, da je naš naravni I, pri nizkih energijah evoluiral 'bulba' let, ta nemara kar dosti optimalen, za termin I. In s tem, vsaj deloma, v začetku kot minimum, določa tudi AI. In AI ne bo uspel brez dosti manj flopsov, paralele in stiskanja v formne simbole. Ko se bodo razvijalci prebili skozi to, bo AI pred vrati. Prej pa vsaj po moje ne. IMHO. So pa bližnjice do okrnjenih, za AI podrejenih taskov in mutiranih variacij, ki pa se danes že kar masovno koristijo, in tudi nosijo miljarde.

Ker je tako. Če vzamemo, da je za pomembna odkritja potreben IQ>140, za novejša team IQ-jev več od 140, potem se z zadevo ukvarja presenetljivo malo ljudi. Morda če sem optimist, 1 promila genijev. Gre pa za dejanski entloesung:) Če pa vzamemo, da so za pomembna odritja pomembne titule, je pa isti pes, morda je procent udeležencev še nižji. Pomeni vera je šibka. Zelo šibka, bi rekli pravi nadškofi recimo RKC Ampak posel pa laufa. Tega pa tudi nihče ne more zanikati

Ti govoriš o čakanju. Jaz trdim da večina inteligence ne verjame v AI. Bi bilo zanimivo videti anketo. Vseh od profesorjev, ki še vedno glodajo hegla in eisensteina, do seveda modernih naravoslovcev, kjer bo rezultat bistveno drugačen.

od kje ti ta ideja

Malo sem bil pač pozoren na mnenja poznanih 'mislecev'. In to so verjetno tudi že zastareli podatki. Mnogi so morda mnenja spremenili. In ja, tudi družboslovci so inteligenca To boš zaslutil, če bi se bog ne daj, se zapletel v prometno nesrečo, in te bo tolažil in v kafkovske hodnike uvajal kak pravnik Ali ko ti ekonomist razloži, da je ekonomija eksaktna veda, ampak izračunati se pa ne da nič

Tle ni nobene znanosti, tukaj je le (še) inovacija.

Vse Maxwellove enačbe ne dajo žarnice, jih je pa potrebno poznati, da lahko manipuliraš z zadevo.

Isto je tukaj. Klasična informacijska teorija je že znana, "Maxwellove enačbe" so.

Večini tistih, ki jih poznajo, plus večini tistih ki jih ne, generatorji, žarnice in druga taka čuda, ne pridejo niti na pamet. Če pa že, pa mislijo da je treba ena nova magična znanost za uresničitev teh zadev.

In sploh nisem pripravljen z nikomer diskutirati o tem. Kokr hočte, tko mejte v svoji glavi.

In če to navežem na bolj gornje poste, potem se pokaže, da kreativnost in inovacija na visokem nivoju bazira ne samo na višjem IQ-ju. Nasprotno. Ljudje z visokim IQ-jem in malo NAA-ja (N-acetyl-aspartate) se v kreativnosti odrežejo slabše, kot tisti s povprečnim IQ-jem, a zato lažje zajamejo predznanje. Pomeni kar se išče, je visok IQ za zajemanje predznanja in višje koncentracije NAA-ja. V bodoče, v napredni družbi

Ker realno vemo, da se pri nas večinoma išče dobre ideje za mučke. Tu pa nekako menim da zadošča nekaj drugega. Upokanost

Še boljša je bila opredelitev francoske akademije znanosti in umetnosti glede meteoritov konec 18. stoletja. Rekli so, da vesolje deluje po večno veljavnih newtonih zakonih kot nekakšna nezmotljiva ura in da zato nikakor ni mogoče, da bi iz neba kdaj priletel kakšen kamen.

Dokler jim roj meteoritov ni razsul ene vasi ;)

Ta je ponižal in razžalil večino academie,

Tole si si seveda ravnokar izmislil, oziroma najmanj mastno pretiraval z večino.

In dejstvo ostaja, da so do takrat Maxwell in kompanija pogruntali vso fizikalno teorijo, preostal je samo izumiteljski del posla.

Kdo sem? Nekatere misli, ki jih mislim, to sem.

Ja, ampak sedaj pa poskušaj ugotoviti, kaj je fizična podlaga za misli. Možgani. Ampak kaj točno v možganih, kako? Možgani še vedno delujejo bolj ali manj kot black box. In to je imho največja ovira za razvoj AI.

O.

Zavest pa se mistificira zato, ker redkokdo obvlada biokemijo in nevrologijo, do meje bistrega osnovnošolca, ki bi profesorje vprašal kateri centri se izklapljajo pri narkozah, šokih nezavesti, kako to izgleda kemično, zakaj je to dobro, pa verjetno tudi ne bi bilo treba več vprašati:)
Ampak ne, v štorijo se vleče od Descartesa, do nemškega sofista Mehrgelta :) in laprdanja in zakladanja lahko doživijo svetovne razsežnosti. Zavest pa bolj težko. Celo nevrologi in biokemiki imajo rešpekt pred silno omenjeno eminenco. Posebej pred Mehrgeltom

Ni res. Dobil si nujno potrebne centre, ki pomenijo: nezavest, zmanjšano zavest, zmedeno zavest, občutja 'nadzavesti' itd itd. S takim pristopom se znanje bliskovito veča. Ampak ni pa več primerno za poljudno filozofijo. Je pa garancija, da vsaj mistifikacije ni več. Lažje je drpajsati stare filozofe, ki pa so vedeli toliko, da nekateri ljudožerci, pojedo tudi možgane. Dosti več o njih pa ne.
Je pa seveda res, da bo razdelitev 'black boxa' na 'atome', pomenila, da je čas, ko se reče, zdaj je pa vse jasno in Merhgeld ne špila več. Je pa potem kolobajs tak, da ga pač obvlada samo računalnik. Za 'filozofiranje' pa ni. Kot tudi ni, življenje in deljenje celice. Kup inženirskih detajlov. Za katere moramo obvladati celo tono reči, in vedeti da 3 tone pa še ne vemo natančno.