Kako si naredit zalogo za hude čase recesije?

Če odšteješ to, da bi se od vetrov zadušil :)

Glede na to, da večinoma nebi počel kaj fizično aktivnega bi lahko preživel z 1 konzervo na dan ..

Vitamini v tabletkah, minerali v tabletkah, veliko vode, medu, vakumsko pakiranih arašidov, skratka čim več vakumsko pakirano in seveda dobre zlate konzerve, katere te tudi po 10. letih ne bodo obrnile kar tako. JNA je dokaz:). In pa seveda ne smem pozabit na preparate za bildanye...se pravi piksne z ogljikovimi hidrati pa beljakovinami. Prekajena fina šunkica lepo vakumsko v vreči pakirana bi pomoje tut zdržala kake 2-3 leta ;)

kakšne šanse za kebab, ufko al pa vsaj burek?

Pri sestavinah za kruh je problem kvas. Ce nimas moznosti zmrzovanja, potem je bolj drek... Edino suhi kvas. Koliko ima to rok trajanja?

Mogoče bi bilo smotrno uporabiti namesto kruha prepečenec. Vzdrži dolgo.
V malo bolj razkošnem primeru pa se nabavi še suhi kvas, pečeš mal kruh ali pa ješ prepečenec.:)

Že pred osamosvojitveno vojno so prišli k nam domov in nas vprašali,če bi imeli v primeru resne krize skladišče hrane za lokalno skupnost. No tako velike krize ni bilo, ampak če slučajno bo upam, da spet pridejo...

>Pri sestavinah za kruh je problem kvas.

hehe, to je pa tako, če g33ki debatirajo o stvareh, o katerih pojma nimajo:-)))

Prvič, kvasa sploh ne rabiš. Pol sveta je nekvašen kruh.

Drugič, kvas so glivice, ki jih lahko brez posebnih problemov sam gojiš.

O.

si upamo tvegat, da nam enkrat zmanjka elektrike in vse zmrznjeno pokvari prakticno cez noc?

Ja, tudi jaz bi sel v to varianto, da ni stalnega vira elektrike in ti hladilnik/zmrzovalnik ne bo deloval. Naceloma bi lahko uporabil plinski hladilnik. Na zalost pa nimam pojma kaksno porabo ima en plinski hladilnik in koliko plina bi moral imeti, da bi zdrzal nekaj let.

>Naceloma bi lahko uporabil plinski hladilnik.

In zakaj potem ne raje kar električni generator na bencin oziroma nafto? Ki bi mu lahko pomagale tudi sončne celice in kakšna vetrnica.

Ali pa še bolje - zaklonišče si skoplješ nekje v kakšnih bolj odročnih hribih, poleg potoka, na katerem postaviš malo elektrarno.

O.

Pri sestavinah za kruh je problem kvas. Ce nimas moznosti zmrzovanja, potem je bolj drek... Edino suhi kvas. Koliko ima to rok trajanja?

hehe, to je pa tako, če g33ki debatirajo o stvareh, o katerih pojma nimajo:-)))

Prvič, kvasa sploh ne rabiš. Pol sveta je nekvašen kruh.

Tko pa zgleda, če 2 g33kija debatirata o stvareh, o katerih pojma nimata


Prvega skrbi, kako bo do kvasa pršo, drug rešuje problem tako, da pravi da ga za peko kruha itak rabiš. (za peko kruha, kakršnega običajno jemo sedaj, da ne bo pomot)


No, da vama mal razložim. Na kmetih so še naše mame (da o starih mamah sploh ne govorim), kvas pripravljale same.
Postopek je sila preprost. Zanj ne potrebuješ ne elektrike in ne plina (za hladilnike). Če ne vrjameta, si lahko pogledata tukaj.
Kruh, kjer je bil uporabljen "domač" kvas, je praviloma tudi trajnejši, od teh, ki jih sedaj dobiš po trgovinah.

Pa še besedica, dve, o skladiščenjih in konzerviranjih.

Dandanes očitno ljudje več ne znajo ničesar ustrezno, ne skladiščit in ne konzervirat, če nimajo na razpolago vseh blagodeti tehnologije (da o elektriki sploh ne govorim)

A ste pomislili, da ogromno število hribovskih, pa tudi nižinskih kmetij, še kar nekaj časa po II. svetovni vojni ni imelo elektrike?
V hribovskih predelih, bi se jih še sedaj našlo kar precej.
Kljub vsemu pa ni bil na teh kmetijah nikoli problem ne skladiščenja in ne konzerviranja.

Za tiste, ki ne poznate nobenega od starih načinov hranjenja zelenjave (radič in solata naprimer) bom opisal preprost postopek, ki je bil v uporabi še vse tam nekje do poznih 60 in zgodnjih 70 na Štajerskem.


Na vrtu se je skopala plitva jama, globine nekje med 40, do maksimalno 50 cm, v običajnih tlorisnih izmerah 3m x 1m.
V takšno jamo se je zložilo druga poleg druge rastilne radiča ali zelene solate (pozne sorte), ki se je populila skupaj s koreninami.
Tako zloženo solato se je nato prekrilo z gostimi smrekovimi vejami.
Običajno se je jame pripravljalo v tem času, pa vse nekje do sredine novembra. Če pa je bila jesen zelo topla, pa tudi še kasneje.
Ko je sneg prekril tako pokrit radič in solato, je tako spravljena solata ali radič, vzdržal preko cele zime, vse tja nekje do aprila (odvisno, koliko si je pač spravil)
Zelenjava je ostala povsem sveža in se je takšna praktično uporabljala preko cele zime.
Glede nekaterih drugih povrtnin, pa so na štajerskem za hrambo uporabljali tudi takoimenovane "repnice", v katerih so naprimer repa, koleraba, korenje in še nekatere druge rastline, ostale sveže in uporabne, pravtako praktično do konca pomladi prihodnjega leta.


Hja, sam znat je potrebno, pa mal je potrebno delat (fizično - googl tle ni od posebne koristi )

Poleg generatorja moras imeti se en kup akumulatorjev ali pa neke druge elektronike, da ti skrbi za kolikor toliko gladko napetost.

Že spet g33k na delu. Zakaj ne bi komplicirali, če lahko:-) Očitno nisi še nikoli na taborjenju ali kje drugje uporabljal generatorja. Nobene posebne elektronike ni (razen tiste, ki je pač že vgrajena v generator sam), ali akumulatorjev. Zvečer zalaufaš za par ur in to je to - luč sveti, pivo se hladi, gledaš tv, polniš mobitel in prenosnik ...

O.

mogoce kdo ve kje bi se dalo nabaviti vojaške porcije, take z dolgim rokom trajanja .. recimo 20 let ?

v celovcu v enem army shopu majo "military rations", samo to je tak shit, da brez veze... sama kemikalija. mi smo jih enkrat kupili, pa sem mel cel teden drisko pol po tistem. bi blo boljše, da bi jedu sendviče v gozdu ;)

A do naslednjega stavka (v katerem piše, da si lahko kvas delaš sam), se pa nisi uspel prebiti?

Pravzaprav sem se, a me je bolj zmotlo to, da kvasa ne rabiš.
Saj vem, da ga ne rabiš (za nekvašeno testo), po drugi strani pa tud ni bilo čist jasno, da govoriš o možnosti priprave kvasa (na ustaljen domač način), ker si nekako bolj povdaril gojenje glivic (kar je sicer točno) a me je vseen mal zavedlo, tko da sory, če sem ti nardil krivico.

Ravno zaradi tega, ker sem ze nekaj dopustov prezivel z generatorji vem kako to zgleda.

Če si z generatorjem preživel dopust, boš menda tudi izredne razmere, ne?;-)
Saj se ne pogovarjamo o tem, kako razkošno uživati v zaklonišču, ampak kako preživeti.

Pri čemer je jasno, da je hladilnik v zaklonišču nepotrebno razkošje, razen če nimaš v njem zdravil. Na katere, mimogrede, nikakor ne gre pozabiti. Ena škatla antibiotikov se hitro izkaže za koristnejšo od najboljšega kvasa;-)

O.

Pri čemer je jasno, da je hladilnik v zaklonišču nepotrebno razkošje, razen če nimaš v njem zdravil.

Mislim, da se je tema (spontano) nekako razbila na dva dela.

Glede na uvodni post (pa tudi na naslov same teme), naj bi debata tekla predvsem v smeri, kako se pripravati na čase eventuelne hude recesije, ko bi pri šlo do drastičnega pomanjkanja vseh vrst dobrin.

To s pripravo zalog v zakloniščih nima nič skupnega.

Imamo torej opravka z dvema ekstrtemnima situacijama.
V eni varianti nam samo primanjkuje dobrin, ki smo jih navajeni in se moramo pač znajti (primer hrambe sveže zelenjave preko zime, opisan nekaj postov nazaj), v drugi ekstremni situaciji, pa se moramo osredotočit pravzaprav izključno na to, kaj bomo imeli v zaklonišču in za koliko časa bodo takšne zaloge.

Ta druga varianta je vsekakor mnogo zahtevnejša in vrjetno tudi povezana z že obstoječimi zalogami ustrezno pripravljene hrane, vode in drugih artiklov.
Pri tej varianti tudi ni kaj veliko odvisno od naše iznajdljivosti in sposobnostio, pač pa prej od dostopnosti do tovrstnih artiklov zdaj ko tega sploh še ne potrebujemo.
Predvsem pa se zastavlja vprašanje smiselnosti priprave zalog za zaklonišča.
Ta zaklonišča so bila nekaj časa prava moda (tako v tujini, kot pri nas), sedaj pa mislim, da so tovrstne ideje že povsod opustili.

Realno nam ostaja v realen razmislek le prava opcija, torej kako se pripraviti na eventuelno hudo recesijo, ko pa res lahko pričakujemo hudo pomanjkanje osnovnih obrin (vključno z neredno ali le občasno dobavo elektrike, ter skoraj zagotvo z moteno oskrbo naftnih derivatov in plina).

V takšni situaciji, pa sem prepričana, da je podeželje v bistveno boljši situaciji, kot mestno prebivalstvo, neglede na to, da dandanes tudi na podeželju že skoraj ne obvladajo več tistih starih spretnosti in znanj, ki bi omogočile kvalitetno preživetje takšne situacije.

Ne vem od kod ideja, da v recesiji vlada pomanjkanje. V recesiji je vsega dovolj, težava je v tem, da ljudje nimajo denarja da bi to kupili.

In teh je večina.
Tisti procent ali dva prebivalstva, ki ima vsega preveč, ga seveda recesija ne prizadane preveč (običajno), ostale pa.

Če pa misliš, da bo vsega dovolj (v primeru hude recesije) si pa en tak hud optimist (milo rečeno)
V obdobju recesije se zapirajo tovarne druga za drugo, kot za šalo.
Več ko je ljudi brez dela, manjša je kupna moč, manjša kot je kupna moč, večja je možnost, da vrata zapre še ena tovarna.
In ko ni več delujočih obratov (tovarn) tudni ni več proizvodov, tko da tista tvoja logika lih ne "špila".
Da nimaš ravno prav, kako bi vse skupaj izgledalo v primeru res hude globalne recesije, pa je tud že zgodovina pokazala (ponovitve - tudi v milejši obliki), si tudi pod razno ni želeti. Tudi če imaš kr precej pod palcem. Vrjemi, tisti denar lahko kaj hitro postane bore malo vreden.

Nisem prepričan, da je tako preprosto z deflacijo. Ker če bi bilo to res, potem bi penzionisti v depresiji prišli na svoj račun, z vedno več vrednimi pokojninami. Problem je, ker propadejo banke in s tem prihranki, če država bankrotira, gredo še penzije k vragu. Pride lahko tudi do hiperinflacije, ki tudi če je samo kratkotrajna, uniči tudi vse prihranke v nogavicah.

Pojavijo se lahko težave z uvozom, kar pomeni, da cene določenim dobrinam vseeno lahko močno zrastejo.

Skratka, verjetno je, če hočeš recimo 5 let depresije preživeti brez prihodkov, vseeno najboljša rešitev zaloga določenih dobrin. Ali pa samozadostna kmetija;-) Bi bilo pa zanimivo razmisliti, kaj brez posebnih stroškov za skladiščenje zdrži recimo vsaj 5 let in v depresiji najverjetneje pridobi ceno. Mogoče ravno kakšna zdravila?

O.

Pri zdravilih so razni antibiotiki bolj problematicni. Marsikaj raste 'v gozdu in na vrtu' ampak vse pa tudi ne. Nevem, mogoce bi se splacalo zacet sparat usesno maslo... ;)

Hm, prihranek, ce imas kokosi in cebelje panje? Pa je tukaj vracunan tudi cas, ki ga jaz porabim za to, da nakrmim kokosi in stocim med ter prestiham vrt? Ta cas bi lahko recimo programiral.

Hm, prihranek, ce imas kokosi in cebelje panje?

Hja, a nisi še nikoli slišal za jajca. Menda jih "proizvajajo" ravno kokoši. Ko "proizvodnja" pade, so pa menda celo užitne

Kar se pa čebel tiče, je pa tkole.
Imamo med, propolis, matični mleček, cvetni prah, pa še kaj bi se našlo.
Vse to so proizvodi, za katere sem skoraj prepričan, da jih imaš v takšni ali drugačni obliki tudi sam v gospodinjstvu; in dvomim, da so tja prišle brezplačno.

> Trenutno se ne morem spomniti imena rastline, katere sok je naraven antibiotik.

Česen

Tista zadeva za v uho je Netresk (Sempervivum tectorum).

Jap, tega sem imel v mislih, hvala za pomoč

Govoril si o prihranku na vrtu na splosno. Za cas ene hude recesije ne recem, je vsekakor opcija. Za takole pa ne vem ce kaj dosti prihranis.

Hja, kot prvo; vsi tud ne morejo programirat (al pa kaj druzga delat), kot drugo pa mislim,da je delu na vrtu tudi neke vrste sprostitev (v teh časih), pri tem pa kot rečeno, prihranek vendarle ni zanemarljiv.

Če pa pomisliš, da dandanes vendarle veliko število ljudi prejema komaj nekaj plači ali pokojnini podobnega (nikar se slepit, Slovenija ni dežela v kateri se cedita med in mleko za vse njene državljane). Ni ravno zanemarljivo število tistih, ki jim tovrstni "prihranki" sploh omogočajo, da živijo vsaj približno spodobno in človeka vredno življenje.

Kar malo prestrašen sem postal ko sem prebral to temo. Za začetek moram spremeniti listo faksov za izmenjavo. Postaviti univerzo v Reykjaviku s prvega mesta na zadnje.

Pri nas doma ima stari kurjo farmo. Okol 30 kur za jajca in do 150 piščancev na mesec za zakol. Od tega on praktično živi, ker je njegova plača v službi tam okoli 400 evrov. Z napajalniki pa mu je uspelo, da ima delo samo vsak drugi dan in vsako soboto je treba skidat gnoj - 2 šajtrgi odpeljemo in raztresemo po travniku. 150 piščancev prinese okoli 600 evrov čistega denarja na mesec, ko odšteješ krmila in strošek za elektriko. Imamo mašine za pucat perje, notranjost pa spucamo na roke. Krmil porabi 150 piščancev pa okoli 10 vreč v času od 3 dni starih piščetov (tok stare se kupi pri jati) pa do zakola. Za kure je pa ena vreča krmila (50kg) dovolj za cel mesec. Krmila pa kupuje pri kmetih - pšenico, rž, ječmen in koruzo. To zmelje in ima mešanico krmil. Cene pri kmetih so pa naravnost smešne.
Zdej pa razmišljamo, če bi še ene 2 do 3 prašiče mel, pa ene 5 do 6 ovc (naravna kosilnica, da ne bo treba dveh hektarjev vsake 2 do 3 tedne kosit. Pa par puranov, ker ti da en od 10 do 15kg mesa.

Vrt (u bistvu že njivo) imamo pa tam okol 150m dolgo in okol 8m široko, gor pa pridelamo večino čebule, česna in fižola za celo leto. "Idealno" je samo kadar je treba prekopat vse skupaj, vendar v času ko nebi mogel prov dost stvari kupit, bi najbrž tako njivo še razpotegnili na še enkrat večjo, če ne več. Sadnega drevja imamo ogromno, tak da za marmelado ni problema. Gozdov imamo dost, za kurjavo je tako poskrbljeno. V gozdu imaš še gobe, pa gozdne sadeže iz katerih lahko spet skuhaš marmelado.

Za gobe je meni prav smešno, ker čez jesen hodimo na Krk, kjer so domačini ali ribiči ali pa se ukvarjajo s turizmom, gob pa noben od njih ne nabira. Zadnja bera je bila 42kg samih jurčkov v sedmih urah (6 ljudi) in smo potem en cel dan kuhal, vlagal in pripravljal za zmrznit te gobe v treh gospodinjstvih.

Uglavnem, če hočeš in se malo potrudiš, se znajdeš brez problemov. Tudi če zmanjka mesa v trgovinah, še vedno postaviš past v gozdu - če ne bo golaž iz govedine, bo pa srnjin - dobra sta pa oba.

Tear drop, zanimivo je da je v ŽVN (knjiga življenje v naravi) in v vojaških priročnikih (v pdf obliki jih je ogromno na netu) dobiš točne informacije kaj od rastlin najdeš na našem področju, ter kako se te rastline uporablja in kako jih pripraviš, da jih lahko uporabljaš kot zdravilo. Opisano je pa na tak način, da z minimalno opreme lahko vse pripraviš. Minimalno opreme mislim na pipec, posodica in odprt ogenj, ter voda in kak drobnarija zraven.