» »

Preperji norost ali je kaj na tem

Preperji norost ali je kaj na tem

««
24 / 26
»»

Magic1 ::

Sem bil offtopic...
Samo proteini v prašku so še vedno dobri dodatek, ki se ne pokvari.
Magic

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Magic1 ()

BigWhale ::

krneki0001 je izjavil:

Kakšen aktivni lov. Lov je pasiven. Postaviš se na rob travnika in mirno čakaš. Zakaj bi zalezoval divjad, če pa na pašo sama pride na travnik.


In potem srno ustrelis na 100m s puscico in srna zdivja v gozd s puscico v trebuhu. A pol se kr pasivno cakas na robu travnika, da pride nazaj?

Okapi ::

Nebivedu jo z lokostrelom za 1800 evrov na 100 metrov tako, da na mestu dol pade. A nisi vedel?

krneki0001 ::

BigWhale je izjavil:

krneki0001 je izjavil:

Kakšen aktivni lov. Lov je pasiven. Postaviš se na rob travnika in mirno čakaš. Zakaj bi zalezoval divjad, če pa na pašo sama pride na travnik.


In potem srno ustrelis na 100m s puscico in srna zdivja v gozd s puscico v trebuhu. A pol se kr pasivno cakas na robu travnika, da pride nazaj?


Ne boš šel na 100m streljat, ker so možnosti neuspeha prevelike. Streljal boš na 20 do 35m max. S te razdalje boš pa že zadel kam drugam kot v vamp.

wasd ::

Nobena izbira ni idealna, ne krompir, ne soja, ne lov, ...
Ampak v neki hudi situaciji, v kateri bo na preživetju delalo več ljudi skupaj, bo vsak izbral tisto, kar mu gre najbolje. Če obvlada lov, bo pač lovil ane. Če ne, bo raje sojo sadil.

matobeli ::

Lone wolf dies, pack survives! :))

krneki0001 ::

Kaj imate pa za zavarovanje doma?

Kaj takega?

Unknown_001 ::

Zaloga krompirja je zakon. Posuješ z apnon, spraviš v temo na hlad in ti zdržu cel let. Hektaraki donos je pa velik.

Pa dobro se naješ

krneki0001 je izjavil:

Kaj imate pa za zavarovanje doma?

Kaj takega?


4 besede

Arex REX ZERO 1
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

Zgodovina sprememb…

jype ::

krneki0001 je izjavil:

Kaj imate pa za zavarovanje doma?
Allianz.

Unknown_001 je izjavil:

Pa dobro se naješ

matobeli ::

Unknown_001 je izjavil:


4 besede

Arex REX ZERO 1


1 beseda:
Sidearm

ne vem pa kaj manjka tradicionalnim orodjem vsakega pravega outdoorsmana: sekira in 12ga

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: matobeli ()

borisk ::

Unknown_001 je izjavil:


4 besede

Arex REX ZERO 1


brez zamere, ampak nekako mi ne deluješ kot človek ki bi mu zaupal orožje, dobr da nisi napisal .50 desert eagle.

Kar se tiče lova, britanci uspešno prakticirajo pest control z zračnimi puškami, kljub 16J omejitvi v njihovem FTAC (pri nas je omejitev 20J in 200m/s). Tudi s kitajskimi flintami za 50€.


lp, boris

fikus_ ::

Malo preveč se zanašate na aktiven lov (lok, strelno orožje)! Če niste lovci, potem pozabite na to! Srna ne pride na 35 m, prav tako zajec ali kaj drugega. Če slučajno zaide tako blizu oz. jo/ga presenetite, ne bo čakalo čakalo dolgo in nimate časa streljati!

Na zračno orožje tudi pozabite. To je mogoče za kakšne manjše živalce, kjer je tudi tarča precej manjša!

gruntfürmich ::

fikus_ je izjavil:

Malo preveč se zanašate na aktiven lov (lok, strelno orožje)! Če niste lovci, potem pozabite na to! Srna ne pride na 35 m, prav tako zajec ali kaj drugega.

seveda pride, še bližje, le kamuflažo in znanje moraš imeti. ampak če tega ne prakticiraš potem tega ne boš naredil tako kot je prav.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

Samael ::

fikus_ je izjavil:

Malo preveč se zanašate na aktiven lov (lok, strelno orožje)! Če niste lovci, potem pozabite na to! Srna ne pride na 35 m, prav tako zajec ali kaj drugega. Če slučajno zaide tako blizu oz. jo/ga presenetite, ne bo čakalo čakalo dolgo in nimate časa streljati!


Točno tako.
Fantaziranje o loku, samostrelu, kot vidimo v neki popularni post apokaliptični ameriški seriji ... dream on. Ni dovolj, da tarčo na 50 - 100m po nekem srečnem naključju zadeneš. Zadeti jo moraš s silo, ki prodre kožo, kite, mišice ... kar je ob solidni razdalji nekaj povsem drugega kot plutovinasta tarča oz. sintetične večplastne podloge.
In ko bo ranjena žival pobegnila, koliko nas jo je sposobno izslediti, najti? Zlomljena vejica tu pa tam, kapljica krvi na listu ... v gozdu so vsi jebeni listi, vse vejice, milijon teh, videti enake in ni treba biti čorav, da sledu ne boš opazil tudi če ga imaš pred nosom.

Potem pa še vprašanje, koliko nas je mestnih ljudi brez tovrstnih izkušenj je zmožno žival odpreti, izvlečti ven drobovino, potegniti iz kože ipd. ne da bi se nam pri tem obrnil želodec. To je povsem nekaj drugega, kot očistiti postrv.

krneki0001 ::

fikus_ je izjavil:

Malo preveč se zanašate na aktiven lov (lok, strelno orožje)! Če niste lovci, potem pozabite na to! Srna ne pride na 35 m, prav tako zajec ali kaj drugega. Če slučajno zaide tako blizu oz. jo/ga presenetite, ne bo čakalo čakalo dolgo in nimate časa streljati!

Na zračno orožje tudi pozabite. To je mogoče za kakšne manjše živalce, kjer je tudi tarča precej manjša!


Sej imaš že 9mm zračne puške s 46J.

Samael je izjavil:

Potem pa še vprašanje, koliko nas je mestnih ljudi brez tovrstnih izkušenj je zmožno žival odpreti, izvlečti ven drobovino, potegniti iz kože ipd. ne da bi se nam pri tem obrnil želodec. To je povsem nekaj drugega, kot očistiti postrv.


Si kdaj čistil perutnino? Piščance za zakol? Ko se navadiš na smrad, jih brez problema v enem dopoldnevu 80 očistiš na roke. Pa to govorim iz prve roke. Imamo namreč farmo piščancev doma.

Zgodovina sprememb…

Samael ::

Ni mi noben problem nasekati kotlete, očistiti orado, auslezvat pršut (čeprav sem tu malce iz forme), ampak a si kdaj pobil ranjeno srno in jo nato slekel iz kože? No jaz je nisem.
To pomeni, da tega, kot najbrž večina piscev v tej temi nisem vajen.

Razumem, da ima vsakdo drugačne izkušnje in da to mogoče tebi ali komu drugemu (naprimer s kmetov) to ne predstavlja nobenega problema, vendar moraš razumeti, da več kot polovica prebivalstva živi v mestu, ne na kmetih, ne odraščajo ob piščančji farmi in podobno.

Heavy ::

In še tisti, ki so na vasi v večini ne bi bili sposobni tega. Starejše generacije že mogoče, mlajšim pa meso raste na policah v Hoferju.
#TeamFelix

krneki0001 ::

Evo, še ena zadeva za lov - zračna puška 9mm in 150J:
http://www.rojal.si/si/shop/zracno-oroz...



Samael, še vedno na mesec okoli 150 piščancev očistim, par zajcev na leto (čeprav vsako leto manj, ker jih ne maram jest), pa kakšno srno. Tudi merjasca sem že pomagal čistit, koline so pa itak vsako leto za domače prašiče in kakega mladega bikca.

Zgodovina sprememb…

Samael ::

krneki0001 je izjavil:

Evo, še ena zadeva za lov - zračna puška 9mm in 150J:
https://www.rojal.si/si/shop/zracno-oro...

Samael, še vedno na mesec okoli 150 piščancev očistim, par zajcev na leto (čeprav vsako leto manj, ker jih ne maram jest), pa kakšno srno. Tudi merjasca sem že pomagal čistit, koline so pa itak vsako leto za domače prašiče in kakega mladega bikca.


Torej pomeni, da imaš glede na življenske okoliščine izkušnje, kakor zaklati in nato ravnati z zaklano živaljo, ki jih od večinskega prebivalstva ne moremo pričakovati. Upam, da to ni pretežko razumeti.

krneki0001 ::

Zato pa pravim, naj eni imajo svoje vrtičke, jaz bom pa meso menjal za zelenjavo, krompir in pšenico.

maco-maco ::

Tudi jaz trenutno ne razmišljam o paranju in vlečenju črev ali nabiranju kobilic. Samo ''Ko si lačen, si ful drugačen''.
Bi bil pa ribolov najbrž bolj primeren, vsaj za začetek.
Kaj?

perci ::

Nebivedu je tut že losa odrl. Pa enkrat je prespal v kameli, ker je bil v puščavi mraz. Usput je ujel še nekaj večjih škorpionov, da je cela družina lahko jedla.

Magic1 ::

Ko dva tedna ne ješ, postanejo verjetno tudi ličinke poslastica. Sploh če veš, da ne bo še dva tedna nič drugega. S polno ritjo je lahko vsak gospod.
Magic

jype ::

Ličinke so poslastica že prej. Imajo ogromno kvalitetnih beljakovin, jih je zelo lahko poiskati in so dolgoročno vzdržen vir prehrane v praktično vsakem okolju, ki ni ekstremno, od subtropskega pasu proti bolj vlažnemu pa definitivno lahko zagotavljajo vse kar potrebuješ.

Ampak ljudje s puškami in pištolami o tem vedo bolj malo.

matobeli ::

jype je izjavil:

Ličinke so poslastica že prej. Imajo ogromno kvalitetnih beljakovin, jih je zelo lahko poiskati in so dolgoročno vzdržen vir prehrane v praktično vsakem okolju, ki ni ekstremno, od subtropskega pasu proti bolj vlažnemu pa definitivno lahko zagotavljajo vse kar potrebuješ.

Ampak ljudje s puškami in pištolami o tem vedo bolj malo.


A je problem v orodju ali v tem da pojemo čutečo in bogaboječo srnico namesto glupih (in grdih) črvov?

Sploh ji pa ni tako zelo lahko poiskat.

Pika na i ::

Dober dan
Mokarji so menda precej težko prebavljiva mastna hrana. Razen če to ne velja zgolj za hrano pri živalih in ljudem dobro dene. Kar dvomim.

BigWhale ::

matobeli je izjavil:

jype je izjavil:

Ličinke so poslastica že prej. Imajo ogromno kvalitetnih beljakovin, jih je zelo lahko poiskati in so dolgoročno vzdržen vir prehrane v praktično vsakem okolju, ki ni ekstremno, od subtropskega pasu proti bolj vlažnemu pa definitivno lahko zagotavljajo vse kar potrebuješ.

Ampak ljudje s puškami in pištolami o tem vedo bolj malo.


A je problem v orodju ali v tem da pojemo čutečo in bogaboječo srnico namesto glupih (in grdih) črvov?

Sploh ji pa ni tako zelo lahko poiskat.


Problem je po mojem v tem, da prehitro sklepas, potem prehitro napises odgovor in potem prehitro pritisnes 'send'. :)

krneki0001 ::

BigWhale, kaj je narobe s postom o mokarjih?

V bistvu bi lahko samo od tega živel ob apokalipsi. Plastike je dovolj naokoli, da jih hraniš nekaj desetletij. Torej so lahko del preživetja.

Samael ::

krneki0001 je izjavil:

BigWhale, kaj je narobe s postom o mokarjih?

V bistvu bi lahko samo od tega živel ob apokalipsi. Plastike je dovolj naokoli, da jih hraniš nekaj desetletij. Torej so lahko del preživetja.


Hudič, če te apokalipsa ujame glih pozimi :P

maco-maco ::

Mokarji so menda precej težko prebavljiva mastna hrana.

Zraven čemaža, trobentic in regrada bi najbrž kar pasal. Problem prosto rastoče (pa tudi delno gojene) hrane je, da kalorična dozori v jeseni. Prej je pa samo zelenje. Tako da znajo zaloge po zimi zginit, pa je treba še kaj živalskega dodat.
Kaj?

BigWhale ::

Samael je izjavil:

Razumem, da ima vsakdo drugačne izkušnje in da to mogoče tebi ali komu drugemu (naprimer s kmetov) to ne predstavlja nobenega problema, vendar moraš razumeti, da več kot polovica prebivalstva živi v mestu, ne na kmetih, ne odraščajo ob piščančji farmi in podobno.


To je to, o cemer sem govoril. Ubit zival je se najlazje (pa ze to je jebeno tezko, ce nisi tega vesc in ce tega ne pocnes dovolj pogosto). Vprasanje je kolk ljudi ve kako pravilno potem zival odreti in ocistiti? Kolk ljudi ve katera zival ima zolcnik in kako ga pravilno odstranit tako, da ga ne predres in ne nardis sranja z njim?

To zna precej manj ljudi.

In kaj potem naredis z 20kg mesa, ki ti ostane od ene srne? Ce si sam s 4 clansko druzino recimo. V sili je to lahko mesa za dva meseca skupaj. Hladilnika pa nimas in zunaj je poletje. A mas na zalogi deset kil soli, da meso pravilno konzerviras? A sploh kdo zna to narediti? Iti v gozd in loviti hrano, se slisi precej bolj enostavno, kot je v resnici.

perci ::

Christopher McCandless @ Wikipedia

Tale je šolski primerek preperskega entuziasta...ki ni prav dolgo živel. Tudi losa ni ravno uspešno konzerviral.

Fritz ::

perci je izjavil:

Christopher McCandless @ Wikipedia

Tale je šolski primerek preperskega entuziasta...ki ni prav dolgo živel. Tudi losa ni ravno uspešno konzerviral.

Ravno nasprotno, gre za primer naturščika, ki se, slabo opremljen in usposobljen, poda v 'neznano' in svojo neumnost plača z življenjem.
"Težav ne moremo reševati z isto miselnostjo,
kot smo jo imeli, ko smo jih ustvarili."
A. Einstein

wasd ::

Točno tako, to je ravno nasprotno. Slabo pripravljen človek rine v težave. Tu pa celo življenje kopičimo opremo in znanje za težave, ki verjetno nikoli ne bodo nastopile.

krneki0001 ::

maco-maco je izjavil:

Mokarji so menda precej težko prebavljiva mastna hrana.

Zraven čemaža, trobentic in regrada bi najbrž kar pasal. Problem prosto rastoče (pa tudi delno gojene) hrane je, da kalorična dozori v jeseni. Prej je pa samo zelenje. Tako da znajo zaloge po zimi zginit, pa je treba še kaj živalskega dodat.


Mokarji kot hrošči so težko prebavljivi, oziroma je težko prebavljiva lupina hrošča. Ličinke to niso.

krneki0001 ::

BigWhale je izjavil:

In kaj potem naredis z 20kg mesa, ki ti ostane od ene srne? Ce si sam s 4 clansko druzino recimo. V sili je to lahko mesa za dva meseca skupaj. Hladilnika pa nimas in zunaj je poletje. A mas na zalogi deset kil soli, da meso pravilno konzerviras? A sploh kdo zna to narediti? Iti v gozd in loviti hrano, se slisi precej bolj enostavno, kot je v resnici.


Na 10kg mesa se uporabi 260g soli, če delaš sušeno meso. Torej bi rabil pol kile soli za 20kg mesa.

Še vedno pa ti preostane, da narediš suhe salame.

Pika na i ::

Saj pravim, za ljudi ne vem, moj kuščar pa mokarje(ličinke) dobi samo občasno. Ravno zaradi maščobe.

Menda so meso včasih zavijali v papir in ga dali med pšenico.

Zgodovina sprememb…

  • spremenila: Pika na i ()

wasd ::

TO me pa na tole spomne:

Magic1 ::

Me zanima koliko jih je sposobno preživet v gozdu dlje časa v takem vremenu, kot je danes. Sej če imaš hrano, se zabubiš v šotor, kaj pa če je nimaš?
Magic

krneki0001 ::

Magic1 je izjavil:

Me zanima koliko jih je sposobno preživet v gozdu dlje časa v takem vremenu, kot je danes. Sej če imaš hrano, se zabubiš v šotor, kaj pa če je nimaš?


Tudi če imaš hrano, jo je treba verjetno še skuhat, prekuhat vodo, nabrat les za kurjenje,... Obleke imaš zelo verjetno vsaj vlažne, če ne mokre in je treba to posušit. In če nisi prej vsaj za kurjavo poskrbel, boš na mrzlem in vlažnem spal.
Ob ognju lahko kak kamen segreješ in ga daš zraven v spalko, da je bolj toplo in da se kaki deli oblek presušijo.

NikolormousB ::

Pa resno mislite, da ima prepperstvo kaj skupnega s preživetjem v gozdu? V kakšnem scenariju bi zapustil svojo relativno toplo in suho hišo v okolici ostalih ljudi in nekje bogu za hrbtom v gozdu postavil šotor?

jype ::

Magic1 je izjavil:

Me zanima koliko jih je sposobno preživet v gozdu dlje časa v takem vremenu, kot je danes. Sej če imaš hrano, se zabubiš v šotor, kaj pa če je nimaš?
Jaz v takem vremenu kot je danes, samo precej bolj mrzlem, prekolesarim približno 4000 km vsako leto, pa brez težav požrem črva. Res misliš, da bi imel težave z iskanjem hrane?

NikolormousB je izjavil:

V kakšnem scenariju bi zapustil svojo relativno toplo in suho hišo v okolici ostalih ljudi in nekje bogu za hrbtom v gozdu postavil šotor?
Če je kuga, je bolš bit na samem.

maco-maco ::

V kakšnem scenariju bi zapustil svojo....

Če se ti leta prah nabira na camo ruzaku polnim neuporabljenega materjala izkoristiš vsako priložnost, da ga lahko uporabiš.
Kaj?

BigWhale ::

krneki0001 je izjavil:

Na 10kg mesa se uporabi 260g soli, če delaš sušeno meso. Torej bi rabil pol kile soli za 20kg mesa.


No, jaz sem z desetimi kilami pretiraval ti pa mal pretiravas z 260g. Na pet kil mesa je nekje 250g soli in nekaj sladkorja. Ampak soljeno meso moras potem hraniti pri temperaturi malo nad lediscem. Potem moras pa meso se susiti. Poleti te opcije nimas in je prakticno edini nacin, da shranis meso, konzerviranje. Kar pa tudi ni enostavno.

krneki0001 je izjavil:

Še vedno pa ti preostane, da narediš suhe salame.


Ce imas vso potrebno opremo in znanje, potem ja. Ampak nekdo, ki se ni nikoli tega pocel nima pojma kako to narediti. Ce si brez opreme, potem je pa to tezko tudi ce imas vso potrebno znanje.

Unknown_001 ::

Narediš opremo.


Mind = blown
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

Fritz ::

Preperstvo ni preživetje v naravi ali kaj podobnega temveč priprava na daljše obdobje nečesa takšnega, kot se sedaj dogaja na določenih delih Floride (ni oskrbe z elektriko in gorivom, javne službe ne delujejo ali delujejo omejeno, anarhija, ropanje ipd. ).

Preperstvo lahko komot vključuje hišo, lastne vire energije, računalnik in še kaj. Če so v ekipi ljudje s posebej uporabnimi znanji (npr. zdravnik), še toliko bolje. Preperstvo je lahko kar velika investicija časa in materialnih sredstev, za nekaj kar ni nujno, da se bo zgodilo. Vojska je npr. temu podobna (velika investicija v nekaj, kar morda ne boš potreboval).

Kako preživeti več časa v naravi in uloviti ter očistiti žival je nekaj kar se da naučiti pri lovcih. Ne ozirajte se na stereotipe o lovcih, ker imajo lovske organizacije (in posamezniki) ogromno znanja. Butelj, ki gre med lovce, bo butast lovec, če pa greste k lovcem kot odgovoren posameznik pa iz tega dobimo odgovornega lovca.

Konzervacija in priprava mesa je nekaj kar se lahko vsak nauči sam, saj sta znanje in material dovolj dostopna, sicer pa je to nekaj, kar sta generacija ali dve nazaj še živeli oz. dejavno uporabljali.

Gre za celo vrsto uporabnih znanj in veščin, če imaš dovolj časa, motivacije in (včasih) materialnih sredstev za ta namen. Dalj časa trajajoče preživetje v naravi samo s tistim kar lahko neseš s seboj pa zahteva zelo veliko znanja in zelo dobro izbrano opremo. Pri nas je nekaj podjetij, ki ponujajo izobraževanja na temo preživetja v naravi. Če odmislimo ameriško patetiko in vsiljenu ustvarjanje napetosti je zanimiva tudi serija Alone:
"Težav ne moremo reševati z isto miselnostjo,
kot smo jo imeli, ko smo jih ustvarili."
A. Einstein

krneki0001 ::

BigWhale je izjavil:

krneki0001 je izjavil:

Na 10kg mesa se uporabi 260g soli, če delaš sušeno meso. Torej bi rabil pol kile soli za 20kg mesa.


No, jaz sem z desetimi kilami pretiraval ti pa mal pretiravas z 260g. Na pet kil mesa je nekje 250g soli in nekaj sladkorja. Ampak soljeno meso moras potem hraniti pri temperaturi malo nad lediscem. Potem moras pa meso se susiti. Poleti te opcije nimas in je prakticno edini nacin, da shranis meso, konzerviranje. Kar pa tudi ni enostavno.

krneki0001 je izjavil:

Še vedno pa ti preostane, da narediš suhe salame.


Ce imas vso potrebno opremo in znanje, potem ja. Ampak nekdo, ki se ni nikoli tega pocel nima pojma kako to narediti. Ce si brez opreme, potem je pa to tezko tudi ce imas vso potrebno znanje.


Pri nas doma se dela salame na ta način - 260g soli in čajna žlica sladkorja, suh česen in malo mletega, malo celega popra na 10kg mesa.

Glede opreme, je pa ne rabiš dosti. Suh prostor za delat z mesom, ročno "flajš mašino" za mletje, star pralni stroj, da v njem zadimiš meso (na vrhu zarežeš v križ in na sredini zakuriš, da tli in daje dim in to postaviš v sredo v na bok položenega bobna iz pralnega stroja, naokoli pa položiš klobase in salame in to pokriješ z dilo. Klobase bodo notri na dimu in dovolj je 2 do 4 ure). Potem pa to postaviš v srednje vlažen ne pretopel prostor. Recimo v klet.

Okapi ::

BigWhale je izjavil:

krneki0001 je izjavil:

Na 10kg mesa se uporabi 260g soli, če delaš sušeno meso. Torej bi rabil pol kile soli za 20kg mesa.


No, jaz sem z desetimi kilami pretiraval ti pa mal pretiravas z 260g. Na pet kil mesa je nekje 250g soli in nekaj sladkorja. Ampak soljeno meso moras potem hraniti pri temperaturi malo nad lediscem. Potem moras pa meso se susiti. Poleti te opcije nimas in je prakticno edini nacin, da shranis meso, konzerviranje. Kar pa tudi ni enostavno.

krneki0001 je izjavil:

Še vedno pa ti preostane, da narediš suhe salame.


Ce imas vso potrebno opremo in znanje, potem ja. Ampak nekdo, ki se ni nikoli tega pocel nima pojma kako to narediti. Ce si brez opreme, potem je pa to tezko tudi ce imas vso potrebno znanje.

Predvsem potrebuješ veliko soli. Ki je običajno preperji nimajo na seznamu potrebnih stvari, vsaj ne v desetkilskih količinah.

Ljudje ne vedo, zakaj je Krpan sol švercal, oziroma zakaj je bila včasih tako pomembna. Ameriška Konfederacija je državljansko vojno med drugim izgubila, ker ni imela dovolj soli (zaradi pomorske blokade je niso mogli uvažati, sami pa dovolj solin in rudnikov soli niso imeli) in so se vojski zaloge mesa kvarile. Poleg tega se veliko soli porabi tudi za strojenje usnja.

By the war’s end, the Confederate States Almanac, published in Macon, Ga., offered the following advice: “TO KEEP MEAT FROM SPOILING IN SUMMER: Eat it early in the Spring!”

matobeli ::

Samo malo trivije, Martin Krpan je švercal angleško sol, se uporablja v klobasah, še boljša pa je kot sestavni del smodnika ;)

Okapi ::

To o solitru je mit, ki so ga argumentirano ovrgli. Kopiram članek iz Mladine:


Dela mu ni bilo mar; ampak nosil je od morja na svoji kobilici angleško sol, kar je bilo pa že tistikrat ostro prepovedano. Tako pravi Levstik o Martinu Krpanu, bivši mojster rabutanja, Blaž Ogorevc, pa razloži, da to ni bila kar tam neka skromna in nedolžna sol, ampak preprost kmečki izraz za soliter. Soliter pa je, kot vemo, sestavina smodnika in Martin Krpan naj bi torej bil tihotapec orožja. Ampak, ali res?
Da naj bi angleška sol v resnici ne bila kuhinjska sol, ampak soliter, iz katerega so delali smodnik, sem pred nekaj leti prvič prebral v Sobotni prilogi Dela in če me spomin ne vara, je takrat o tem pisal gospod Mišo Alkalaj. Sliši se sicer res zanimivo & imenitno, a žal ne drži.
Pred časom sem se s "problemom" Krpanove angleške soli iz gole radovednosti tudi sam malce ukvarjal in o tem med drugim povprašal profesorje kemije na ljubljanski Univerzi. Čeprav v nobeni slovenski, tudi starejši, strokovni knjigi ali učbeniku izraza angleška sol niso našli, je eden od njih domneval, da bi to morda lahko bil amonijev karbonat z dodatki dišav, ki naj bi se uporabljal za njuhanje. Kmalu zatem sem v angleškem leksikonu starinskih kemijskih imen naletel na salt of england, ki je pomenil amonijev karbonat, ter na english salt, ki je bil drugi izraz za grenko ali epsomsko sol oziroma magnezijev sulfat.
Angleško sol, pravzaprav kar dve, smo torej v leksikonu, pa čeprav tujem, našli. A katero od obeh, če sploh katero, je imel v mislih Levstik? Odgovor se morda skriva v njuni rabi. Če bi angleško sol res uporabljali za njuhanje, bi bil razlog za tihotapljenje razumljiv, posledice pa prav zabavne - Martin Krpan ne bi bil prvi slovenski tihotapec orožja, ampak ... mamil! Vendar na žalost domneve, da bi angleško sol uporabljali za njuhanje, nisem uspel potrditi. Bolj zanesljivi viri pravijo, da so amonijev karbonat uporabljali za zdravljenje omotičnosti. Saj veste, ko je bledolični gospodični postalo slabo in se je nezavestna zgrudila, so ji pod nos pomolili ščepec angleške soli in v hipu je bila pri sebi. Drugi soli, magnezijevemu sulfatu, so rekli tudi angleška odvajalna sol (english laxative salt) in ime verjetno pove dovolj.
Vendar kot zdravilo za omotico ali odvajalo angleška sol verjetno ni bila tako zelo pomembna, da bi imela cesarsko-kraljeva monarhija monopol nad trgovanjem, predvsem pa je verjetno niso uporabljali v tako velikih količinah, da bi se jo Martinu Krpanu splačalo tihotapiti, in to kar cele vreče. Resnici na ljubo je treba dodati, da se tako amonijev karbonat kot magnezijev sulfat uporabljata še za številne druge namene. Prvi na primer za vzhajanje testa, drugi pa v proizvodnji keramike, gnojil, vžigalic in tudi eksploziva. Vendar pa ni preveč verjetno, da bi se Martin Krpan ukvarjal s tihotapljenjem za kemično industrijo, kolikor jo je v tistih časih na Notranjskem sploh bilo.
Oglejmo si zatorej še dve možnosti. Ugotovili smo že, da so z izrazom angleška sol označevali dve različni spojini. Zaradi tega ne smemo povsem izključiti možnosti, da je mogoče na Kranjskem v levstikovih časih angleška sol vseeno pomenila kalijev nitrat, torej soliter. Vendar bi o tem morala obstajati vsaj omemba v starih kemijskih učbenikih, pa očitno ne in dokler kdo ne najde vira, kjer bi kaj takšnega pisalo, moramo domnevo o tihotapljenju solitra ovreči.
Druga možnost, ki je, kot bomo videli, od vseh še najbolj verjetna, pa bo razočarala vse, ki si želijo, da bi Martin Krpan tihotapil kaj bolj vznemirljivega, kot je natrijev klorid, ali po domače navadna kuhinjska sol.
Sol je bila nekoč za navadnega človeka mnogo pomembnejša, kot je danes. Uporabljali je namreč niso samo za soljenje jedi, ampak so v časih, ko ni bilo hladilnikov in konzerv, z njo konzervirali meso, ribe, maslo in še marsikaj. Na velik pomen soli kaže tudi star slovanski običaj, da gosta pričakamo s kruhom in soljo. Čeprav si dandanes to težko predstavljamo, je imela nekoč sol velik vojaško-strateški pomen, kajti soljeno meso je bilo ključnega pomena za prehrano vojakov. V antični rimski vojski so vojake plačevali kar s soljo, kasneje pa so dobivali poseben dodatek za nakup soli, salarium, iz česar izvira sodobna angleška beseda za plačo, salary. V ameriški državljanski vojni je severnjaški general Sherman za sol dejal, da je prav tako pomembna kot smodnik in leta 1862 je v Georgiji, državi južne konfederacije, propadla polovica vsega mesa, ker niso imeli dovolj soli, da bi ga konzervirali.
Zaradi svoje pomembnosti je bila na Avstroogrskem, tako kot v vseh evropskih državah, pa tudi marsikje drugje, sol državni monopol, mastno obdavčena in eden najpomembnejših virov državnega proračuna. Z denarjem, zbranim od davka na sol, so Habsburžani najmanj dvakrat rešili Dunaj. Z njim so leta 1620 plačali katoliško vojsko, ki je premagala češke protestantske upornike, leta 1683 pa vojsko poljskega kralja Sobieskega, ki je Dunaj rešil pred Turki. Salzmonopol je bil "najsvetlejši dragulj v posesti dvora" in v začetku 18. stoletja pomenil kar desetino vseh državnih prihodkov.
Ker je bila sol zaradi sto ali celo več odstotnih davkov tako draga, pri nas še danes za previsoko ceno rečemo, da je "zasoljena". In prav zaradi pomembnosti soli in visokih davkov nanjo se je navadno kuhinjsko sol tudi tako zelo splačalo tihotapiti. Tihotapci so seveda kupovali sol tam, kjer je bila najcenejša, v osemnajstem in devetnajstem stoletju pa je bila daleč naokoli najcenejša tista, ki so jo kopali v angleških rudnikih soli. In to zaradi tamkajšnjih velikih zalog premoga. Pri proizvodnji soli je namreč treba slanico izpareti, za kar rabimo veliko goriva. V avstrijskih rudnikih soli so uporabljali predvsem les, ki ga je hitro pričelo primanjkovati in je bil zato drag, s tem pa tudi tako pridelana sol. V Angliji so imeli velike zaloge cenenega premoga, zaradi česar je bila tam pridelana sol poceni in so jo izvažali po tako rekoč vsem svetu.
Angleška sol, ki jo je s svojo zvesto kobilico tihotapil Martin Krpan, torej ni bila ne soliter, ne odvajalo ali sol za njuhanje - ampak čisto navadna, v angleških rudnikih nakopana, kuhinjska sol.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()
««
24 / 26
»»


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Obramba pred živalmi (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Loža
1706969 (3056) FrRoSt
»

Preživeti v naravi (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Loža
15832555 (13943) hammock

Vsakodnevno nošenje noža (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Loža
16134382 (29542) dzinks63
»

Skupinski nakup - nahrbtniki Goruck

Oddelek: Loža
499140 (7465) Okapi

Več podobnih tem