» »

Razvoj lika v igrah z RPG pridihom

Razvoj lika v igrah z RPG pridihom

«
1
2

Saladin ::

Vedno sem oboževal igre, ki so omogočale razvoj lika glede na način in želje igralcev (RPG-ji so najvidnejši predstavnik take zvrsti).

Torej igre, ki omogočajo igranje kot dobra, nevtralna ali zla oseba (in vse nijanse vmes).
Poskušam igrati kot največja možna dobričina (sterotipski paladin, ki ga bolj skrbi reputacija kot pa resursi v kaki igri), ki ne more dopustit nobeno zlo dejanje, ki ga lahko prepreči (OK, nimam problema v taki igri tudi kaj vkrast, če nisem kaznovan za to).

Ampak zanimivo - ko sem poskušal tako igro na novo preigrati kot zloben lik, sem to zelo hitro opustil. Čeprav se je šlo samo za igro, se mi je zadeva hitro in dobesedno zagabila.

Kar mi je dalo mislit:
Ljudje ponavadi obsojajo igro, če ta dopušča izjemno nemoralna in kriminalna dejanja. Kar je čista bedarija.

Ne.
Čisto po resnici povedano, pa sem se zamislil nad ljudmi, ki igrajo najbolj evil varijanto v takih igrah. Realistično evil varijanto.

Kot rečeno - sam se sploh ne morem pripravit, da bi čisto za zabavo odigral evil lik (za to raje pogledam kak posnetek z Youtuba). In po resnici rečeno - ne vem kaj bi si mislil o osebi, ki uživa v realističnem (ali globokem) uživanju ob igranju takšnega lika - z evil odločitvami.

So razlike:
GTA serija meni ni nikoli bila realistična in igra ti ne daje vtisa realnosti. Občasna vožnja po civilistih in podobno mi tukaj občasno zapaše. Zvezdice tukaj delujejo skorajda pozitivno. Ampak ob redni igri se zopet izogibaš civilnim žrtvam.

Če pa naspram tega dam kak The Suffering, imam pa pomisleke. Ne nad samo igro, da ti daje evil možnost - ampak nad ljudmi, ki jo "iz zabave" uporabijo.
Recimo The Suffering ti že od začetka daje vedeti, kam bodo privedle tvoje evil odločitve. Z evil varijanto aktivno ustvarjaš lik, ki je namerno ubil svojo ženo in otroka. Namerno mučiš in pobijaš nedolžne ljudi. Niti ne zaradi denarja ali česa drugega - zgolj zaradi zabave in tega, da bi bil še bolj evil. Da kakem civilistu iz hira odstreliš glavo. Da ne pomagaš nedolžnemu otroku itd.

Ne vem.
Ne vem kakšni so to ljudje, ki aktivno uživajo v igranju takšnega lika (realistično evil - ne kvazi pozerstvo brez večjih posledic zaradi kul goth izgleda in obnašanja lika).

Vem da bom deležen kritik, ampak upal bi si reči, da imajo takšni ljudje rahel problem z empatijo (govorim o odraslih ljudeh, ki vedo kaj pomenijo posledice določenih dejanj - ne o otroških kavbojcih in indijancih).

Problem niti ni "biti evil", ampak biti brezbrižen pri tem.
I don't get that.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

R33D3M33R ::

Nisi edini, ki igra le dobra oseba. Včasih mi je prav hudo, če koga nenamerno pobijem. Ponavadi potem reloadam. Mislim, da nisem še nobene RPG igre preigral kot zloben lik. Enostavno ne morem :O
Moja domača stran: http://andrej.mernik.eu
Na spletu že od junija 2002 ;)
:(){ :|:& };:

JanezekNovak ::

Lep pozdrav,

samo eno kratko vprašanje tebi Saladin ali vidiš razliko med igranjem igre in resničnim življenjem!?

Zakaj naj bi odrasla oseba čutila nekaj do nekih ničel in enk!?

Upal bi si celo reči, da ima oseba, ki nekaj čuti do računalniškega karakterja problem z zaznavanjem razlike med realnostjo in virtualnim svetom!
http://www.euroairsoft.com/

Saladin ::


samo eno kratko vprašanje tebi Saladin ali vidiš razliko med igranjem igre in resničnim življenjem!?
!

Seveda vidim razliko.

Ampak mene zanima mentaliteta nekoga, ki namerno igra maksimalno zloben lik v realističnem vzdušju.

Bom dal en hipotetičen primer:

V neki igri nabašeš na eno povsem normalno, pošteno, "nepomembno" mater z dvema dojenčkoma. Igra ti omogoči, da jih lahko vse pobiješ (poudarjam - nimam nič proti igri, ki to omogoča).

Njihov umor ti ne prinese nobenega dodatnega denarja, nobene nagrade, v ničemer ti ne grozijo, nič ti niso storili, ...
Edino kar se zgodi, je da ti naraste "evil" meter. Ti pa jim vsem odpihneš glavo.

Čemu? Zgolj zgolj zato, ker lahko?
Mene bi takšen igralec rahlo zaskrbel.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Saladin ()

opeter ::

Se strinjam s Saladinom.

Sam sem preigral igro Overlord, kjer imaš pravtako možnost, da greš na dobri ali pa slabi poti. Na začetku sem poskušal igrati kot neka zla duša, vendar pa v trenutku, ko sem se moral odločiti med princesami, sem se namesto črnelaske odločil za rjavolasko (oz. svetlolasko). No, od tu naprej se tvoj lik kritično razvija na pozitivni strani.

Enostavno si nisem "upal" odločiti ne negativno varianto. Ker se mi ne bi dopadlo, da bi imal v dvorcu izobešeno črno zastavo. In manjko svetlobe. Enostavno nisem tak tip. Čeprav imam temo rad v realnem življenju (bizarno, ne?).
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j

shark_nm ::

wtf... kakšne igrce vi to igrate?

Berserker ::

Mene pa nasprotno šansa da igraš evil razveseli, npr. v lotr bfme 1,2 in dodatek witch king, v tej igri sem bil rad evil, saj, mi je najedala vedno da so prijazni manj številčni in močnejši pa vedno zmagajo, evil ma šanso po uničevanju in po ubijanju. Poleg tega bi pa rad igral enkrat igro ko si ti tisti uničevalec sveta in kakšne civilizacije, tečno je da v večini iger braniš pred hudobnim. Dobra stran mi najeeda!!! Poleg tega pa evil junaki brez omahovanja koga ubijejo, dobri pa odlašajo in še zamišlajo če je to prav ali ne.

shark_nm ::

aha to mi je že bolj znano. Tudi jaz imam npr poln kufer iger kjer si US force in si good guy ki lovi neumne naciste...(aja pa nisem igral iger od COD 2 naprej) Prav rad bi eno prvoosebno streljačino ali pa strategijo kjer si nemec in pač šrotaš po američanih...Si heroj za svoj narod. KAkšen je konec igre nima veze, ali te pač ubije ameriški sniper ali karkoli... Ampak dovolj imam že klasike, dajmo te hudobne Nemce.

iLichu ::

tr33k zate je pol postal serija lol :D

Berserker ::

Ja glej v kakš'nem svetu pa živimo pa res človek lahk postane nor al pa evil( devil?), dobra serija mi je tudi god of war ko brez pomislekov pobijaš hudobne in prijazne( ti si evil 2) razen do družine maš nekakšna čustva, sam težava je da si tudi družino ti pobil., hecno pa je da razne prijazne vojake uporabljaš za past al pa podstavek, pri pasteh in oni te milostno prosijo naj tega ne storiš!! seveda kaj ti storiš pa je tvoja stvar. Primer je tudi gta 4 ko lahk odločaš či boš koga ubil al ga boš pustil umret( mislim na tiste osebe v misijah), drugi položaj pa je če izbiraš koga boš ubil, seveda oba vesta koga boš ubil in te prosita naj drugega ubiješ, ampak sta oba evil.

Saladin ::

Bom povedal sceno iz The Suffering:

Imaš enega zaporniškega paznika Ernesta in njegovo ženo Consuelo, ki enostavno hočeta pridit skupaj in preživet to nočno moro.

Lahko jih jih pustiš za sabo, lahko jih spraviš skupaj, lahko pa oba namerno ubiješ.

Nekdo iz enega foruma je to tako opisal:
Ernesta sem vodil z sabo do enega velikega napada, kjer sem pustil da ga pošasti pri živem zakurijo, potem pa sem mu dal milostni strel v glavo.

Kasneje ko nabašem na Consuelo, pa sem jo tudi ustrelil, saj nima več moža, h katerem bi se vrnila (hehe).


I don't get it.
Od kje tukaj zadovoljstvo?
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Berserker ::

Ja jaz naprimer če ponavljam kakšno misijo zaporedoma, se rad znesem nad sovražnikom(strel v koleno, mednožje, prerezan vrat, če seveda lahk v igri to nardiš), drugo pa je ko si bolj jezen pa rad kr neusmiljeno pobijaš(strel z šibrovko v glavo,al pa kol v glavo(painkiller) ), preprosto svojo agresijo sprostiš v igrah z neusmiljenim pokolom, to je za mene zadovoljstvo.
Pa še en primer igram rome total war v boju mi umre general al pa se mesto dokončno spunta, z veseljem potem nabijem na križ upornike( čeprav sam kaže sporočilo o massacru).

Zgodovina sprememb…

laught ::

Najbolj neusmiljena igra je tak god of war 2, pobiješ vse kaj ti pride pod roke,...;(8-)drugač pa pr gta 4 ko morš izbirat če boš kilno al ne sn jih pol pusto, ker so se mi zasmilli:)

Saladin ::

Se gre morda za to, da večina tistih, ki igra "evil" varijanto, ne jemlje iger popolnoma resno?
Pač jo igrajo kot vsako drugo FPS (hitro, divje, brezobzirno) in ne pravzaprav ne razmišljajo preveč, kaj se zares dogaja na ekranu (brezglavo streljanje je brezglavo streljanje - ne govorim o tem)?

To bi še nekako razumel.

Ampak če je igra takšna, da ne moreš prezret, kaj se dogaja pred tabo (kaka premišljena FRP-jevka je npr. takšna) ali pa plain and simple situacija (npr. umor malih deklic v Bioshocku zavoljo ADAMa) - kje je potem smisel?

Profit? Enostavnejše igranje? Cilj ne glede na sredstva?
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Berserker ::

Jaz sicer ne jemlem čist resno varianto evil sam, všeč pa mi je evil kr takšnih iger na splošno primankuje in prinesejo nekaj novega npr. ta nov star wars ko nisi prijazen jedi ampak vajenec evila, kr je ži good preveč prežvečen, pojdi tja in pobij vse teroriste ter reši talce pa onesposobi bombo......,nemce moramo pobijat ker so hudobni naciji nič druga...., pobij pošasti kr si prijazen in one hudobne...., preveč takšnih iger obstaja. Zakaj ni iger ko bi bil nemški vojak med ww2, al pa japonec? al pa bil terorist in se boril proti Zda, proizvajalci hočejo ti dat vedno občutek da si junak in rešuješ svet, da si good, nemce in terroriste pa posašti jemlejo kot nekaj hudičevega in negativnega zato igralec nesme to bit kr še lahk sraje naredi v real life, npr. mannhunt.

Saladin ::

Vojak je vojak - lahko kot taliban veselo pobijaš ameriške vojake - to ga ne naredi zlega (če govorimo o "poštenem" spopadu).

Govorim o nehumanosti znotraj iger. Kaj nekdo vidi v namerni nehumanosti, da bi sploš šel igrat zloben lik.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

suntrace1 ::

Oh, če bi moral biti kaznovan za vse hudobije, ki sem jih storil v Postal :D Ni lepšega kot politi malo bencina po šoping centru in spustiti med ljudi gorečo mačko, nakar nastane cel kaos, kričanje, streljanje med obiskovalci, povsod nedolžna in zoglenela trupla :D

Saladin ::

Postal tudi ne moreš jemati resno.

The Suffering - maksimalno evil karakter.
Kdo tukaj ga je ustvaril in kdo je užival v njem?
Resno me zanima.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Berserker ::

Ja jaz uživam recimo ko sem hudoben v igri pa sovražniku nastavim hudo past al pa ambush pa se ta niti ne zave , v bistvu evil se neboš počutil nikoli ko boš sovrage pobijal ampak boš mislil kak ga boš lažje ubil, al pa boš zatopljen v igro in takrat čustva izginejo, razen pri filmah je drugače. Sicer pa v manhuntu najlažje doživiš evil karakter, prav razmišljaš, al boš mu odžagal glavo in jo dal v vrečko al ga boš do onemolgosti tolkel z sekiro kot psiho.

laught ::

Tale the suffering morem probat.pa kaj to sta 2 dela??pa keri je bol brutal?

BigWhale ::

Aye, Lawful Good aligned!

Jaz sem probaval v EVE Online igrati kot pirat. Sva z bratom sestrelila enega reveze, ki je nic hudega slutec privandral naokoli, tam kjer bi se lahko pocutil relativno vanrnega in sem imel po tem taksnega moralnega macka, da sem mu skoraj sel kupiti novo ladjo. :)))

opeter ::

Tale the suffering morem probat.pa kaj to sta 2 dela??pa keri je bol brutal?


Prvi del je po mojem ta pravi. Sicer drugi tudi ni slab, vendar je nekako izgubil na "čaru". Res pa je, da sem drugi del probal le v obliki demo stopenj.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j

Saladin ::

Tale the suffering morem probat.pa kaj to sta 2 dela??pa keri je bol brutal?

Prvi del ima boljše vzdušje, drugi del je bolj akcijski.

Kolikor vidim pa Manhunt ne omogoča umora civilistov (ali se motim)? Spet - eliminacija legitimnih nasprotnikov v igri ne spada pod te dileme (ali nekoga zadaviš ali ustreliš ima iste posledice).
To ni "evil".

Evil pa je recimo naslednja malenkost:

Baldur's gate 2.
Drow city.
Nabašeš na enega nedolžnega otroka-sužnja, ki ga kot šport na smrt lovi ena skupina. Ko pride ta skupine do tebe, te vpraša, kam je šel otrok.
Lahko jim poveš resnico ali lažeš.
In to je to - nobene posledice v igri, nikoli ne zveš, kaj se zgodi z sužnjem (oz. lahko si misliš, če lovcem poveš resnico). Ena čist kratka, "nepomembna" scena.

Kaka oseba se zdej zamisli nad to odločitvijo, se nasmeji in pošlje skupino za otrokom?
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Izi ::

RPG dejansko ne moreš igrati, brez da bi se poistovetil z junakom, ki si ga naredil.
Kdor igra najbolj zlobno varianto mora to dejansko imeti v sebi. Sedaj ni nujno, da bo prej ali slej postal Trobec ali Plut, to zlobo, se da precej kontrolirati in jo potlačiti v podzavest in v resničnem življenju morda nikoli ne pride na plano.
Vseeno pa je razlog za skrb, če vedno igraš najbolj zlobno varianto.

Pri MMORGP-jih sem imel vedno problem z PvP, ker me je pekla vest, če sem z preveliko lahkoto ubil kakšnega neizkušenega začetnika, ki me je napadel. Se je celo zgodilo, da sem mu vrnil izgubljeno opremo, ki jo je izgubil ob smrti :D

Moram pa omeniti igro, kjer sem zavestno izbral zlobno stran. Šlo je za Vojno zvezd, kjer sem vedno zašel na temno stran, ker so bile moči, ki jih prinaša temna stran precej močnejše >:D
Sem pa imel kar nemalo problemov pri izvrševanju nalog, ker so me odločitve vedno potiskale na svetlo stran. Zato sem moral včasih proti svoji volji izvršiti kakšno zlo dejanje, kar pa mi je vedno dalo slab občutek.

Pri RPG-jih za enega igralca pa ponavadi igram nevtralen lik, ker me spoštovanje zakonov preveč omejuje in ne morem postati najboljši. Tako če se le da vsakič izberem dejanje, ki mi bo prineslo največjo korist, če to seveda ne vsebuje umor kakšnega nedolžnega lika.
Sem pa pobil veliko število nedolžnih zajčkov in srnic samo zato, da sem si pridobil nujne izkušnje za boj proti resničnim zlobkotom. >:D
So pa na srečo igre večinoma narejene tako, da ti največjo korist prinesejo dobra dela. Ker če bi bilo obratno mi igra verjetno ne bi bila všeč.

Zdi se mi, da bi lahko rekel, da najbolje spoznaš človeka, če si pogledaš njegov končni lik, pri kakšni RPG igri, ki zahteva mesec ali več igranja. V lik, katerega si vložil vsaj mesec dni svojega življenja, človek dejansko preslika samega sebe.

Saladin ::

So pa na srečo igre večinoma narejene tako, da ti največjo korist prinesejo dobra dela. Ker če bi bilo obratno mi igra verjetno ne bi bila všeč


Kake veze ima to, da ti igra omogoča zla dejanja, če te pa ne sili v njih?

Da pa največjo korist ekonomsko prinesejo prav dobra dela, pa se meni v igrah prav nič ne dopade.

Dobra dela naj bi v RPG svetu pomenila manj denarja, zahtevnejše naloge, pazljivost na obstranske žrtve,...
Podobno kot v realnem svetu.

Zla dejanja so ponavadi hitrejša, enostavnejša in bolj dobičkonosna.
Tako kot v realnem svetu.

Čar dobre RPG igre je sam sebe prisilt v dobra dejanja, čeprav bi koristi zleh bile veliko večje.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

iLichu ::

a pol se prav da mam psihične probleme če sm užival ob igranju Manhunta :P ?

PaX_MaN ::

Aye, Lawful Good aligned!

Chaotic Evil >:D

T-h-o-r ::

jaz sem rad zloben zato, ker v vseh filmih in večni iger se vedno prikažuje zmaga dobrega nad zlim, pa mi je to že preveč dolgočasno
Why have a civilization anymore
if we no longer are interested in being civilized?

JanezekNovak ::

Igra je igra!

Življenje je pa življenje!

A ni bolje, da recimo lahko tepeš, streljaš policaje v GTA IV, kot pa da izvajaš v resničnem življenju.

Lepota iger je glih v tem, da s tvojimi dejanji nasrka le kup enic in nul.

Tako, kot nekdo, ki igra recimo Gran Turismo, NFS ali kaj podobnega, ter v igri z veseljem krši predpise, zrine ljudi s ceste ipd. v resničnem življenju je pa lahko kulturen voznik!

Morda je taka oseba celo zaradi tega, ker se "zdivja" v igri, bolj kulturen voznik v resničnem življenju.

Morda, bi se bilo treba bolj bati osebe, ki sočustvuje tudi z navideznimi junaki in se tudi v igri ne "zdivja".

Morda taka oseba posledično samo zbira in zbira negativne misli in bo enkrat eksplodirala, ter šla "postal".

Tako, da je celo mogoče, da ima oseba prikrite psihične probleme, če ne uživa v igranju Manhunta :P
http://www.euroairsoft.com/

Zgodovina sprememb…

Berserker ::

Saladin v igrah nemoreš čisto izkusit slabe vesti in da bi bil evil, razen če si zatopljen v igro še gre sam če pogledaš na igro samo pa se bolj zamisliš se lahk sam nasmeijš kr je to kup bajtov pa bitov. Če bi bla igra kjer bi ti nadrejen ukazal pobij otroke, jaz nebi omahoval, ker je to sam igra in pogoj za nadaljevanje v igri. Poleg tega pa sam najmočnejši preživijo in tsti ko znajo čustva krotit. Sej bi jaz tudi nekaj nabluzo o tem več sam sam je brezveze pa se izgubo bi se med pisanjem posta. V rpg pa si vedno dobra stran, npr. v oblivionu si lahk ork pa boš vseeno dober. Sicer pa sem začutil da sem delal evil v black and white 2, ko sem skupino zensk otrok in starcev vrgel v morje al pa dal pošasti za prehrano, smilil pa se mi je en starec, ko je edin ostal, pa sem ga milostno zabrisal v ocean:)).

Blazzz ::

Lik ki ga ustvarim nisem jaz, pač pa samo en lik ustvarjen v moji domišliji. In če želim ustvariti zloben lik ga bom pač ustvaril. Se pa za razliko od tebe ne poistovetim s tem likom, zato tudi nimam težav potem izvajati zlobnih del v igri, ker je nenazadnje to del zlobnega lika.

Berserker ::

Maš prav .

Saladin ::

Se pa za razliko od tebe ne poistovetim s tem likom, zato tudi nimam težav potem izvajati zlobnih del v igri, ker je nenazadnje to del zlobnega lika.

Torej če igra, npr. omogoča namerno dolgotrajno mučenje in uboj dojenčka, bi to storil?

Ne razumem te lagodnosti in "uživanju" pri tem. Ne gre se za zloben lik "per se" (zloben si lahko tudi na druge načine) ampak res igranje maksimalne možne nehumanosti in potencialno uživanje pri tem.

Imaš možnost mučit in ubit nedolžnega dojenčka v igri - ampak povej mi, zakaj bi to storil? Iz kakšnega vzgiba? Kje je zabava v tem? Kje je "coolness evila" tukaj?
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

T-h-o-r ::

zakaj bi to storil? zato, ker je to IGRA, in v IGRI pač delaš, karkoli si želiš, brez da komu res kaj storiš
Why have a civilization anymore
if we no longer are interested in being civilized?

Saladin ::

zakaj bi to storil? zato, ker je to IGRA, in v IGRI pač delaš, karkoli si želiš, brez da komu res kaj storiš


Torej bi v igri namerno dolgotrajno mučil in ubil dojenčka zgolj zato, ker lahko?

To je razlog?
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

T-h-o-r ::

ja, because it doesnt' hurt annyone

drugače pa, koliko iger je sploh zunaj, kjer lahko mučiš dojenčke?
Why have a civilization anymore
if we no longer are interested in being civilized?

Saladin ::


drugače pa, koliko iger je sploh zunaj, kjer lahko mučiš dojenčke?


Hočem pokazati point.

Torej bi v igri namerno dolgotrajno mučil in ubil dojenčka zgolj zato, ker lahko?

ja, because it doesnt' hurt annyone


Saj mene ne zanimajo tvoja dejanja v resničnem svetu, ampak tvoje stanje uma. Da storiš zgoraj omenjeno premišljeno in namerno "zgolj ker lahko", pa pove nekaj o tvoji psihi.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

T-h-o-r ::

"Saj mene ne zanimajo tvoja dejanja v resničnem svetu"

ampak vseeno že predpostavljaš, da lahko nekaj takega, kar storim kupu kode, lahko storim tudi resnični osebi.


kaj pa pove o tvoji psihi to, da te skrbi, kako nekdo ravna s kupom kode? jaz pač igre jemlem kot igre, ne kot moralne izbire, pri čemer moraš vedno izbrati pravo smer
Why have a civilization anymore
if we no longer are interested in being civilized?

Saladin ::

jaz pač igre jemlem kot igre, ne kot moralne izbire

Pa četudi to gledaš samo tako - zakaj bi omenjeno storil?
Ne razumem tega "zakaj" ali celo pomanjkanje "zakaj-a".
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

T-h-o-r ::

zakaj pa tega ne bi storil?

zakaj pa pri gtaju ne bi gazil civilistov?

včasih paše biti malo zloben

edit: zakaj pa nek pisatelj v knjigi umori neko osebo (po možnosti otroka), ko pa mu tega ne bi bilo potrebno
Why have a civilization anymore
if we no longer are interested in being civilized?

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: T-h-o-r ()

Saladin ::

zakaj pa tega ne bi storil?

zakaj pa pri gtaju ne bi gazil civilistov?

včasih paše biti malo zloben

Omenjeno ni "malo zloben" ampak skrajno, sadistično, pokvarjeno in neusmiljeno zloben. Zavoljo jasnosti se drži omenjenega primera.

zakaj pa nek pisatelj v knjigi umori neko osebo (po možnosti otroka), ko pa mu tega ne bi bilo potrebno

Tam se ta situacija objektivno pojasni: pokaže se trpljenje upletenih in vzgibe/cilj morilca. Morda pokaže celo uvid v stanje duha morilca, ampak nikakor ta knjiga ne brani tega morilca ali se poistoveča z njim (če se gre za racionalnega, uravnovešenega sociopata).

Skoraj vse se da nekako pojasnit: umor in mučenje za denar, moč, maščevanje, norost, nesreča,...

Ampak v mojem primeru nimaš absolutno nobene koristi ali vzroka, da bi škodoval temu otroku - ampak ti se vseeno jasno in zavestno odločiš da ga boš mučil in ubil.

Čemu?
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Rotaidal ::

Saladin... Tudi v igri, če bi že kje imel možnost ubit otroka, bi ga seveda moral z razlogom. Tako, kot si tam omenil za knjigo

T-h-o-r ::

recimo pri bioshocku: lahko si pobil one deklice in dobil več adama (al česa že), lahko pa jih nisi in si dobil manj le-tega, ampak pol so te big daddyi prefukali :D
Why have a civilization anymore
if we no longer are interested in being civilized?

laught ::

Pa tut konec je bil bojda drugačn, če si deklico spremenil v ribo(al neko golazn), al pač ne,drugač pa mi bioshock sploh ni nič kaj posebnega, edino vzdušje je res tisto pravo..

mgermo ::

Jst ko igram RPG čist padem noter. Se poistovetim z likom in zato vedno igram goody 2 shoes. Pred kratkim sem pa igral Star Wars in izbral Dark side, ker je bolj kul etc. in sem mel probleme izbirat evil odločitve ker so se mi enostavno zdele wrong.

'FireSTORM' ::

Bom povedal sceno iz The Suffering:

Imaš enega zaporniškega paznika Ernesta in njegovo ženo Consuelo, ki enostavno hočeta pridit skupaj in preživet to nočno moro.

Lahko jih jih pustiš za sabo, lahko jih spraviš skupaj, lahko pa oba namerno ubiješ.

Nekdo iz enega foruma je to tako opisal:
Ernesta sem vodil z sabo do enega velikega napada, kjer sem pustil da ga pošasti pri živem zakurijo, potem pa sem mu dal milostni strel v glavo.

Kasneje ko nabašem na Consuelo, pa sem jo tudi ustrelil, saj nima več moža, h katerem bi se vrnila (hehe).


I don't get it.
Od kje tukaj zadovoljstvo?



Ko sem igral še TribalWars je naš vodja na javnem forumu kjer je razglašal napoved vojne drugem tribe-u med drugim napisal:
"Because we can!"

Ne da ma to kaj veze, ampak tako je, zakaj ne bi če pa lahko? Z tem nisi škodoval nikomur, če že v RL tega ne smeš, zaradi zakonov, pa tudi zaradi tega ker "nimaš jajc"(ker poglejmo resnici v oči, človeka ubiti navsezadnje ni enostavno kot si nekateri mislijo, ne jaz še nisem, sem pa se pogovarjal z parimi vojaki iz UK in US, ki pravijo da prvega človeka ki ga ubiješ nikoli ne pozabiš pa čeprav je to med vojno), torej se bojiš posledic, kot je bilo v eni knjigi, mislim da od pisatelja Emile Zola(nisem prepričan), ko pač en tip, zakolje starko z sekiro ampak njega kasneje pokopa njegova vest, torej on je njo ubil fizično, ona njega psihično, ni ga ubila ampak uničila.
No in kaj ma to veze z igro? Ko nekoga "nedolžnega v igri" ubiješ nimaš nič posledic od zgoraj naštetih. Ok policija te ujame. Oh noes! Reload, gremo še enkrat.

Najbolj bedne so mi te "primerjave" ko se pač nek Ameriški psihopatski mulc odloči da bo poklal pol šole in vse učitelje in potem ugotovijo da igra recimo Counter-Strike ali posluša Marylin Mansona, je takoj krivo to dvoje in ne morda njegove kake druge motnje. In kaj se zgodi? Let's ban the game! Prav, morda ustaviš oz. preprečiš enega ali dva psihopata, odzvel si pa veselje tisočim drugim ki to igro igrajo zaradi užitka, tekmovalnosti ali bilokakega razloga.

Dobro da še ni blo psihopatov zaradi Airsoft "MilSim-ov"...:|
Those penguins.... They sure aint normal....

3furious ::

V igrah kot je Manhunt res ne vidim smisla, ampak takih iger je malo. Še te redke poznamo samo zato, ker se zaradi kontroverznosti pojavljajo v vseh mogočih medijih. Če pa igro prepovejo, je pa zaradi tega še bolj zanimiva. Kontroverznost se prodaja, pa še reklama je zastonj.
Mislim, da se take igre prodajajo predvsem zaradi človeške radovadnosti. Podobno, kot če vidiš prometno nesrečo, pa opočasniš da bi si bolje ogledal. Ali če otrok mrtvo žabo žoka s palico.
Dojenčka bi po mojem mnenju večina mučila samo parkrat, toliko da potešijo svojo radovednost glede mehanike v igri. Večje zadovoljstvo bi čutila le peščica, ki so v realnem življenju že malo psihopatski. Vseeno pa je bolje, da to storijo v igri kot v realnosti.
In the age of information, ignorance is a choice.

iLichu ::

jst pa prow uživam ob manhuntu :D ni boljšga občutka k komu glavo razbit z kijem ^^

Berserker ::

Glede airsofta je nek 20 al 22 letnik streljal v mariboru z okna po mimojdočih. Sicer pa obstajajo ljudje, ki bi ubijali, pretepalli brez čustev, brez kakšne vesti, nekateri se raje znašajo v igrah, in svojo agresijo raje usmerjajo tam in se tak potešijo drugi se žal iživljajo resnično. Poleg tega ni nevem kašen problem ubit otroka v igri , jaz bi probal iz radovednosti al pa kr tak, saj je itak skupek kod, pol bi pa itak pozabo, al pa šel load game, zato pa v resničnem življenju ne delam neumnosti( ni loadinga XD ).

laught ::

Igra je igra,eni jo pač očitno preveč resno vzamejo(psihiči),in tud meni je blo npr v manhuntu fajn ko si npr.z mačeto mu glavo odsekal,al pa ko si z motorko jih pokilav.in tudi če bi blo 100 dojenčkov pa bi jih mogo pokilat bi jih,saj je sam igra..razn če bi res izpilli in naredli pravi nedolžni obrazek, bi mogoče premislo;(:P
«
1
2


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Tyranny

Oddelek: Igre
312499 (1347) Izi
»

Dead Space 2 (strani: 1 2 )

Oddelek: Igre
667440 (4848) RejZoR
»

Psiholohija Iger (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Igre
1146194 (3955) janko5213
»

Boj proti raziskavam, ki obsojajo igre

Oddelek: Novice / Igre
373903 (1710) MrStein

Več podobnih tem