Psiholohija Iger

ce nisi opazo imajo te igre omejitev 18let. verjetno ni omejitev tam brez razloga a?

Ne tega špilat. Take zadeve so "čustveno posilstvo", še posebej, če si bolj občutljiv (kot ti ali pa jaz npr.).

Nič ni hudega, če si čustveno senzibilen in brezveze to tlačit dol.

edit - ta čustvena občutljivost zna zelo pomagat v raznih situacijah, ko so razna pogajanja s šefi, pogovor za plačo, razni ustni izpiti na faxu itd... Govorim o čustveni občutljivosti in ne čustveni nestabilnosti, da ne bo pomote.

@mtosev... to pomeni ko bo star 18 ga nebo več strah?

Jaz se izogiibam teh iger iz enakih razlogov in si enako govorim da itaq te "stavri" v resnici ne dogajajo vndar vseeno možgani pravijo da obstajajo ... no doben te pa tut ne sili, da jih moreš igrat in itaq imaš 1000 drugi iger, ki jih lahko igraš

Če te je strah lastne domišljije, hja...

Najbolje, da si poleg zombijev v kleti predstavljaš tudi to, da imaš v rokah orožje, ki je pod številko 9 :)

osebno z igranjem tovrstnih iger nimam težav. Sicer pa itak niso moj stil igranja in se jih le redko pritaknem, nekako nisem privrženec brezglavega letanja po stopnjah.
Me pa iz neznanega vzroka ponoči ene dvakrat na leto preganja scena iz nekega filma, čeprav mi ob samem ogledu ni bil preveč grozen.

Če bi hodil na obdukcije, bi ta strah hitro izginil. Je pa res, da so obdukcije dober pokazatelj močne volje in psihičnega stanja človeka. Namreč, ravno v tistem trenutku se pokaže, koliko tvoj želodec prenese.

Sicer pa se stirnjam s tistim, kar je PIPI napisal. Morda bo strah minil, ali pa tudi ne. Odvisno od človeka.

Nimam pojma kaj, včasih se je tistemu reklo BFG, če se prav spomnim.

Ah yes, the BFG 10k :D

@Galaxy Ej ne sekiraj se, take reci so povsem normalne za zdravega cloveka. Veliko ljudi uziva ob gledanju grozljivk; presenetljivo veliko punc. Sam sem v mlajsih letih gledal grozljivke in igral igre ala ResidentEvil, zdaj pri skoraj tridesetih ne zelim igrati nobene igre, z zombiji. Tudi ne maram gledati grozljivk. Pa ne ravno zaradi mor, ampak enostavno se ne pocutim ok; najbrz me je strah. ^^

Odvisno je tudi kdaj igraš, zjutraj ali zvečer, ob prižgani ali ugasnjeni luči, na glas ali brez zvoka.
Če si igral zvečer b temi potem ni to nič čudnega, da si se bal igrat. Pred popoldnevom sem jst večkrat gledal grozljivke pa se nisem skori nikoli ustrašu. Če bi gledal isto zvečer se verjetno bi.

mene je bilo strah ko sem še hodil v 1. razred OŠ, ko sem hotel igrati heretic ampak nisem mogel, ker me je bilo tako strah ampak je že zdavno tega. se mi je pa pojavil nov problem. dandanes bi pa igral le take, ki so res strašne, ki te udarijo direkt na psiho ampak enostavno takih iger ni oz. jih ne poznam (če kdo ve za kako, kar na plan z njimi). pred leti sem igral FEAR in je imel res nekaj dobrih trenutkov ampak stvar se je začela hitro ponavljat in seveda tisto streljanje vsevpoprek je tudi bedno.

Hvala vsem za odgovore.

Crysis - ljubim to igro in alieni mi niso preveč strašni, ker niso iz "organskih" snovi. Pa še v WARHEAD maš kar nekaj teamworka. FPS streljačine obožujem, vendar je zelo težko najti altenativo Call of Duty ali GTA. Sicer pa res upam da bom nekak šel skozi to - in ja, jaz sem tudi gledal Terminatorja 1 z prižgano lučjo

Me pa res zanima.. od česa je to odvisno, ta strah? Ker moj kolega že od malega gleda grozljivke, igra DOOM ipd. In sedaj brez problema igra sam, v temi, ob 2eh Dead Space. Že ko sem poleg njega in ko to gledam me spreleti srh.. Kaj šele kakšen FEAR, no comment..

Sklepam, da jaz ne bi imel tega strahu, če bi od malega gledal grozljivke? Ko sem bil majhen sem se zelo bal tistega obeska "okostnjaka".. grr. Imel sem eno od Tomb Raider špilov, in ko so prišli okostnjaki na mene, sem samo otrpel. Babico sem prosil naj bo poleg mene, ko sem želel igrati Tresspasser.. pa so samo dinozavri. Ampak, ko se v igri zavedam, da sem sam, da so vsi okoli mene mrtvi me spreleti groza.

In res, poskusil sem ogromno iger v življenju, in vedno me je mikalo te strašne tudi igrati, ampak preprosto ne morem. Mogoče če bi bil na Havajih z koktailom v roki in laptopom v drugi. Pa če bi mi špilala še kakšna reagge muzika odzadi. Potem bi lahko, ampak tukaj, v svojem kotu nemorem..

-----

Povejte mi, kaj bo Alan Wake. Pošasti spet? Jaz sem mislil, da bo podobno GTA... dokler nisem pogledal trailerov.

Mislim, da se evropski PEGI razlikuje od ESBR, po dolocenih kriterijih.

zelo pozitivno, da si pripravljen govoriti o svojih strahovih. večina ljudi si to ne upa, oz. misli da s tem kažejo svojo šibkost.

pač nekateri imajo tendenco do določenih strahov, drugi spet do drugih in tako naprej. tvoj kolega pač ne trza na strahove, ki jih občutiš ti. to še ne pomeni, da nima nekih svojih. in to celo takih ob katerih bi se ti počutil ravnodušno, oz. bi se ti zdeli naravnost smešni. ljudje smo pač različni, strahovi so lahko del osebnosti, del preteklih izkušenj, itd.

z zadevo se je pač treba soočit. zdej kaj je zdravilo za tvoj strah, ne bi vedel. mogoče najdeš kakšen forum, kjer odgovarjajo ljudje (psihologi), ki vedo kaj več, oz. znajo svetovati za točno določen primer. ni nujno da iščeš slovenskega, pogooglaj tudi na tuje.

glede na to, da bi se rad znebil svojega strahu (torej ne živel z njim in se pustil kontrolirati) je to zelo pozitiven korak. bolje to kot da se slepiš in rezultatov ne bo, ali pa ne bodo prišli tako hitro (določenih strahov se pač avtomatično znebiš z odraščanjem, zrelostjo, nekateri pa se lahko še poglobijo). no v tvojem primeru boš zadevo skoraj sigurno premagal z leti.

mene je bilo strah ko sem še hodil v 1. razred OŠ, ko sem hotel igrati heretic ampak nisem mogel, ker me je bilo tako strah ampak je že zdavno tega. se mi je pa pojavil nov problem. dandanes bi pa igral le take, ki so res strašne, ki te udarijo direkt na psiho ampak enostavno takih iger ni oz. jih ne poznam (če kdo ve za kako, kar na plan z njimi). pred leti sem igral FEAR in je imel res nekaj dobrih trenutkov ampak stvar se je začela hitro ponavljat in seveda tisto streljanje vsevpoprek je tudi bedno.

tt2, priporočal bi ti, da preizkusiš katero od sledečih iger:
- Call of Cthulhu: Dark Corners of the Earth (čeprav ima neke napake je vzdušje nadpovprečno)
- Clive Barker's Undying (sicer staro, ampak odlično)
- Clive Barker's Jerico (če ne maraš streljanja, potem to ni zate... je pa res, da potrebuješ hud računalnik)

Eh, prehitro prebral na drugem monotorju, sem mislil da je napisano zvocniki namesto racunalnika. btw, stari ST, se vedno nima moznosti Edit?

Pa nebi rad to postal. Vendar niti nevem s čem naj začnem.. Mene je res strah, da ne bom mogel zaspati/ da bom imel travme zaradi teh iger. Najvrjetneje si ne želim sploh teh iger igrati, bolj si želim premagati strah pred tem..

Galaxy mislim, da res ni potrebe po igranju taksnih iger, ce te je res tako strah. Igranje iger naj bi to bilo v uzitek, ne pa strah oz. premagovanje strahov. Iz tega kar si napisal vidim, da je tebe resnicno strah. Sam ne maram grozljivk in groznih iger, ampak bi sigurno "zdrzal" in odigral katerokoli horror igro do konca, ce bi to res zelel. A dejstvo je, da tega ne zelim, ne maram zombijev, ki mi sred noci skacejo v obraz (ekran), ker ne uzivam v tem. Ni me pa nikakor strah v real lajfu, recimo kaksnih okosnjakov. Rad bi se znebil teh strahov, a obenem ze v naprej ves oz. se bojis, da ne bos mogel spati posledic igranja/gledanja grozljivk. Res mislim, da ni potrebe, da bi igral taksne igre. Zlasti ne z razlogom, da bi se znebil strahu. Ce te je res tako zelo strah, da to mogoce ze postaja problem v resnicnem zivljenju, npr. ko gres zvecer sam domov, po temnem hodniku.. bi bilo po mojem pametnejse, da se pogovoris s kom, ki problematiko spopadanja strahov resnicno pozna in ti lahko bolje in pametneje pomaga, kot igranje grozljivih iger. Saj je prav mozno, da se kljub igranju taksnih iger ne bi nic spremenilo, ali bi lahko le se bolj negativno vplivalo na tvoje zivljenje.
Glej svet iger vsebuje polno grozljivih iger. Se dosti tistih, ki nekako ne spadajo v ta zanr, so pa solidne, "zajebejo" z dodajanjem raznim zombijev, monsterjev.. Ne obremenjuj s tem, ce tvoj prijatelj lahko igra taksne igre, ti pa ne. To ne pomeni, da je dejansko kaj bolj pogumen. Jaz osebno tudi ne maram takih iger, pa sem jih leta nazaj preigral kar nekaj. Dolocenih karakterjev me celo ni niti malo strah, npr. vampirjev, ki so mi atraktivni. ^^ Po eni strani je zanimivo, da mene ni recimo strah prelite krvi in groznih prizorov, sekanja,.. so mi neprijetni, ni me pa strah. Name bolj deluje celotno srhljivo vzdusje kot grozljivo. Razni prizori s primernim zvokom, v (ne)pricakovanju necesa, kar raste, se razvija, v npr. nekaj kar se potem na hitro zgodi. Niti ni treba, da kdo ob tem umre.
Mislim da mene, kljub temu da enako ne maram grozljivih iger in filmov, vseeno ni tako strah kot tebe. Celo ne bi bil presenecen, ce bi (ce mal fantaziram^^) ob kaksnih resnicnih groznih primerih v resnicnem zivljenju, ravnal bolj pogumno, kot premnogi izmed tistih, ki pa zelo radi igrajo grozljive igre.
Sam sem mnenja, da "navajanje" na strahove, ni pravi nacin za soocanje in odpravljanje strahov. Zato nikar ne posegaj po taksnih igrah, ce ti jih ni zabavno igrati in se ob igranju pocutis neprijetno.

Pa nebi rad to postal. Vendar niti nevem s čem naj začnem.. Mene je res strah, da ne bom mogel zaspati/ da bom imel travme zaradi teh iger. Najvrjetneje si ne želim sploh teh iger igrati, bolj si želim premagati strah pred tem..

hehe. ce mas 10let pa gledas scooby doo on zombi island jih bos takoj dobil,

@galaxy
Hahaha :)
Priporočam terapijo avp2 zvečer po 22h ob popolni temi in fajna 5+1 surround zvok.
Lol

Če zdržiš,zdržiš.
Če te je strah pač takih špilov se izogibaj.
avp2 se men zdi najbolj *poskočna* od vseh :)
Tak da če avp2 daš skoz potem ne bo več težav.
Upam da ne :)

Potem se pa res kdo pojavi za njim, potem pa ti wannabe plasma gun nič ne pomaga :D

LOL Ciklamen. Pol pa nuncake vn potegnes.

@bajsibajsi
si mi dal za misliti, niti se ne bom potem spuščal v to.. sicer me ni tak strah, da bi biu v temi paničen, pač neprijeten občutek imam. Npr. pokopališče je cca. 50m vstran od mene in me ni strah da sem tako blizu doma, ampak npr. enkrat sem šel domov ob pol 1-ih skozi pokopališče in sn biu celi paničen. Nikoli več..

Eh, navadn. Mi je že bilo bedno da imam avto s samo 55 konji nekje sredi gozda in sredi noči :D

hehe. ce mas 10let pa gledas scooby doo on zombi island jih bos takoj dobil,

Ja, itak...

Pa nebi rad to postal. Vendar niti nevem s čem naj začnem.. Mene je res strah, da ne bom mogel zaspati/ da bom imel travme zaradi teh iger. Najvrjetneje si ne želim sploh teh iger igrati, bolj si želim premagati strah pred tem..

Če misliš, da boš imel travme, je rešitev enostavna. Ne igraj teh iger. Če je želja po igranju dovolj velika, te pač ni dovolj strah :D

Potem se pa res kdo pojavi za njim, potem pa ti wannabe plasma gun nič ne pomaga :D

Kak psiho ritopik župnik recimo :D :D

Zanimivo branje... nisem si mislil da ima igra lahko na nekoga takšen učinek...
Vse pohvale za lepo pisavo. V bistvu ti ne verjamem, da si star 15.

Vse je v glavi, prepričati se moraš, da kaj takšnega ni mogoče v resničnem življenju. Ko to dojameš, so ti potem te stvari celo zabavne.

Zadnjič se mi je recimo sanjalo o zombijih. Zbudil sem se, ker me je tiščalo na WC. Sem šel odlit in hitro nazaj v posteljo, v upanju, da se mi bo sanjalo še naprej. In se mi tudi je.
Sem našel nekakšno kombinacijo sekularja in motorke in naredil red.