Forum » Problemi človeštva » FDV - rezultati raziskovalne naloge o cerkvi in volitvah
FDV - rezultati raziskovalne naloge o cerkvi in volitvah
Maria ::
Matthai
> Problem je, da je profesor učitelj, ki je hkrati tudi politik,
Če smo natančni je to tudi edini problem. Oziroma - problem je, da je napačne barve. Izključno zaradi tega so v SDS zagnali vik in krik. Ampak to ni neka huda novost..
Matthai, če si natančen, ne jemlješ izjav iz konteksta. Kontekst je:
Problem je, da je profesor učitelj, ki je hkrati tudi politik, svoje študente inštrumentaliziral v nekvalitetnem izobraževalnem procesu, za katerega plačujemo davkoplačevalci.
Tako, da bi prva politiziranja lahko kar brez skrbi izpustil.
> Polpismeni veljaki političnih strank niso kvalificirani za dajanje takih ocen
Jaz nisem veljak političnih strank, zato ne vem, zakaj spreminjaš kurz osredotočenja.
> To, da je svoje študente instrumentaliziral trdiš izključno ti. Nihče drug v tej temi ne trdi tega. Tega torej ne moremo postaviti kot splošno veljavno trditev, pač pa kot zgolj mnenje ene udeleženke debate na forumu.
Ja, drži. In kaj ti tu ni jasno?
Kaj manjka:
- refenernce na podobne primere, kjer bi študenje lahko prebrali zadeve doma v miru in se pripravili na naloge
- reference o metodologijah vzorčenja in opazovanja,
- reference in primere o metodah poročanja o rezultatih,
- sugestije skozi primerjave na metode zaključevanja o ugotovitvah glede na druge študije,
- sugiestije na analizo trendov glede na prejšnje študije oz. raziskave prejšnjih letnikov,
- kakršenkoli drugi izobraževalni okvir znotrja pisnih navodil, ki bi kazalo na resnost samih pripravljenih navodil in zadane naloge. Tisti opis naloge je skoraj na nivoju osnovnošolskega navodila za obnovo nekega dogodka.
Ja!?
Maria
> Problem je, da je profesor učitelj, ki je hkrati tudi politik,
Če smo natančni je to tudi edini problem. Oziroma - problem je, da je napačne barve. Izključno zaradi tega so v SDS zagnali vik in krik. Ampak to ni neka huda novost..
Matthai, če si natančen, ne jemlješ izjav iz konteksta. Kontekst je:
Problem je, da je profesor učitelj, ki je hkrati tudi politik, svoje študente inštrumentaliziral v nekvalitetnem izobraževalnem procesu, za katerega plačujemo davkoplačevalci.
Tako, da bi prva politiziranja lahko kar brez skrbi izpustil.
> Polpismeni veljaki političnih strank niso kvalificirani za dajanje takih ocen
Jaz nisem veljak političnih strank, zato ne vem, zakaj spreminjaš kurz osredotočenja.
> To, da je svoje študente instrumentaliziral trdiš izključno ti. Nihče drug v tej temi ne trdi tega. Tega torej ne moremo postaviti kot splošno veljavno trditev, pač pa kot zgolj mnenje ene udeleženke debate na forumu.
Ja, drži. In kaj ti tu ni jasno?
Kaj manjka:
- refenernce na podobne primere, kjer bi študenje lahko prebrali zadeve doma v miru in se pripravili na naloge
- reference o metodologijah vzorčenja in opazovanja,
- reference in primere o metodah poročanja o rezultatih,
- sugestije skozi primerjave na metode zaključevanja o ugotovitvah glede na druge študije,
- sugiestije na analizo trendov glede na prejšnje študije oz. raziskave prejšnjih letnikov,
- kakršenkoli drugi izobraževalni okvir znotrja pisnih navodil, ki bi kazalo na resnost samih pripravljenih navodil in zadane naloge. Tisti opis naloge je skoraj na nivoju osnovnošolskega navodila za obnovo nekega dogodka.
Ja!?
Maria
Zgodovina sprememb…
- spremenila: Maria ()
Maria ::
hokuto
No, no. Daj ti raje povej, če je takšen nivo izobraževalnega procesa standardni izobraževalni proces na FDV vsesplošno.
Če je, potem marsikaj ni nenavadno. Če ne, potem je dilema konkretno razčiščena.
Maria
No, no. Daj ti raje povej, če je takšen nivo izobraževalnega procesa standardni izobraževalni proces na FDV vsesplošno.
Če je, potem marsikaj ni nenavadno. Če ne, potem je dilema konkretno razčiščena.
Maria
TESKAn ::
Če ti vse to manjka, Maria, pa stopi do Lukšiča ali pa mu piši, po moje ti bo precej prijazno odgovoril, če ga ne boš takoj napadla z obtožbami. Šele potem, ko se boš sama potrudila in raziskala, kako točno je potekala ta naloga, kakšne so bile vse priprave, šele potem se oglasi, napiši, kaj si izvedela in potem kritiziraj konkretne postopke, ne pa da sedaj kritiziraš nekaj, o čemer nimaš niti interesa, da bi si pridobila konkretne podatke, čeprav je, kot sem jaz pokazal, to stvar parih e - mailov.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
Gandalfar ::
- refenernce na podobne primere, kjer bi študenje lahko prebrali zadeve doma v miru in se pripravili na naloge
- reference o metodologijah vzorčenja in opazovanja,
- reference in primere o metodah poročanja o rezultatih,
- sugestije skozi primerjave na metode zaključevanja o ugotovitvah glede na druge študije,
- sugiestije na analizo trendov glede na prejšnje študije oz. raziskave prejšnjih letnikov,
- kakršenkoli drugi izobraževalni okvir znotrja pisnih navodil, ki bi kazalo na resnost samih pripravljenih navodil in zadane naloge. Tisti opis naloge je skoraj na nivoju osnovnošolskega navodila za obnovo nekega dogodka.
Glede na to, da je bilo tisto opis ene manjse domace naloge in ne opis pol-letnega predmeta pomeni, da imajo studenti se:
- obvezno literaturo za predmet
- skripto
- predavanja, kjer je podana se dodatna literatura
- vaje, kjer diskutirajo nauceno in prav tako dobijo dodatno literaturo
- spletni referat, kjer je se dodatno digitalno gradivo
Studentom ne manjka primernih referenc. Seveda pa jih manjka, ce neko domaco nalogo vzames izven kotenksta in jo obravnavas kot nekaj kar to ni.
Daedalus ::
Maria - zgoraj navedene "oporne točke" se uporabljajo pri predmetih Metodologija družboslovnega raziskovanja, Metodologija politološkega raziskovanja... v višjih letnikih na faksu. Edino če si mnenja, da gre "prvošolčke", katerih osnovno znanje metodologije bilokakega raziskovanja obsega par uvodnih ur predavanj statistike (ostalega itak ne srečajo do drugega letnika), zmesti s celotnim postopkom opravljanja raziskave.
Mimogrede - Lukšič predava predmete:
# Primerjalna politika
# Primerjalni politični sistemi
# Temelji politologije
# Uvod v politično antropologijo
# Zgodovina političnih idej
Zdaj pa. "Raziskava" je bila v resnici domača naloga. Ti pa tega ne zmoreš, al pa nočeš videt. Še enkrat - prvi letniki, nič znanja raziskovanja, domača naloga, predmet pa iz nabora politološko-teoretičnih predmetov na faksu. Zdaj pa še enkrat premisli o svojih zahtevah. Prej pa pridi poslušat kako predavanje pri Splichalu, da boš vidla, kaj zahteva primerno opravljena družboslovna raziskava.
Mimogrede - Lukšič predava predmete:
# Primerjalna politika
# Primerjalni politični sistemi
# Temelji politologije
# Uvod v politično antropologijo
# Zgodovina političnih idej
Zdaj pa. "Raziskava" je bila v resnici domača naloga. Ti pa tega ne zmoreš, al pa nočeš videt. Še enkrat - prvi letniki, nič znanja raziskovanja, domača naloga, predmet pa iz nabora politološko-teoretičnih predmetov na faksu. Zdaj pa še enkrat premisli o svojih zahtevah. Prej pa pridi poslušat kako predavanje pri Splichalu, da boš vidla, kaj zahteva primerno opravljena družboslovna raziskava.
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
poweroff ::
Lahko pa gremo za primerjavo poslušat še predavanja velikega medijskega strokovnjaka Branka Grimsa - predvsem njegovo metodologijo in teoretsko širino pri razumevanju delovanja sodobnih medijev.
Čist tko - za primerjavo...
Čist tko - za primerjavo...
sudo poweroff
Maria ::
Matthai je spet neresen s politično konotacijo.
Deadalus
Ravno zaradi tega kar si napisal, pa pravim, da gre za instrumentalizacijo študentov in ne za raziskavo ali izobraževalni proces. Ne moreš na faksu dajati ''prazne'' domače naloge, ker:
- je nivoju neprimerno,
- ker potem to ni izobraževalni proces primeren temu nivoju,
- ker studente, ki nič ne vedo, učiš tako, da se sami učijo, brez pametnih izhodišč (če bi šel zraven, bi lahko še kaj na licu mesta povedal, tako so pa sami ostali z vzorcem per, maša, per, per, ...
Če je hotel koga resno izobraževati, bi poslal na to ekspedicijo višje letnike z resnimi izhodišči in nastala bi verodostojna študija, ne pa le psevdo anketna analiza za skoraj rumeni tisk. Ali morda svoje potrebe.
Maria
Deadalus
Ravno zaradi tega kar si napisal, pa pravim, da gre za instrumentalizacijo študentov in ne za raziskavo ali izobraževalni proces. Ne moreš na faksu dajati ''prazne'' domače naloge, ker:
- je nivoju neprimerno,
- ker potem to ni izobraževalni proces primeren temu nivoju,
- ker studente, ki nič ne vedo, učiš tako, da se sami učijo, brez pametnih izhodišč (če bi šel zraven, bi lahko še kaj na licu mesta povedal, tako so pa sami ostali z vzorcem per, maša, per, per, ...
Če je hotel koga resno izobraževati, bi poslal na to ekspedicijo višje letnike z resnimi izhodišči in nastala bi verodostojna študija, ne pa le psevdo anketna analiza za skoraj rumeni tisk. Ali morda svoje potrebe.
Maria
TESKAn ::
Če hočeš, Maria, da bo kdo tvoje pisanje še resno jemal, se odpravi do Lukšiča (ali pa mu piši, vseeno) in si najprej dobi vse podatke, ki ti manjkajo in ki jih veselo privzemaš - predvsem o tem, kako je študentom bila ta naloga predstavljena, koliko je bilo priprav na to nalogo in kaj se od študentov pričakuje, da že poznajo.
Ti deluješ kot da bi jaz vzel seminarsko nalogo na našem faksu in pokazal nekomu naslov in kaj mora vsebovat, potem bi pa le - ta pametoval, da je to besedilo na osnovnošolskem nivoju - hkrati pa popolnoma ignoriral dejstvo, da se to vsebino učim že x mescev in da se od mene kot od študenta nekega letnika fakultete pričakuje, da so mi določeni izrazi/orodja znana in mi jih ni treba stalno ponavljat. Kam bi pa prišli, če bi od profesorja v prvem letniku fakultete za matematiko (na primer) zahtevali, da ob vsaki nalogi, ki jo da študentom, zraven priloži še kopijo računskih postopkov od seštevanja do integralov?
Pa še to:
Pa kaj si ti resna, ali se malo zafrkavaš? Ti praviš, da so nekatere teme off - limits za debato, če se o njih ne pogovarja "resno" in ne naredi "resne" študije? Ti hočeš omejit debato, potem pa drugim očitaš, da so okuženi z metodami preteklega režima???
Ti deluješ kot da bi jaz vzel seminarsko nalogo na našem faksu in pokazal nekomu naslov in kaj mora vsebovat, potem bi pa le - ta pametoval, da je to besedilo na osnovnošolskem nivoju - hkrati pa popolnoma ignoriral dejstvo, da se to vsebino učim že x mescev in da se od mene kot od študenta nekega letnika fakultete pričakuje, da so mi določeni izrazi/orodja znana in mi jih ni treba stalno ponavljat. Kam bi pa prišli, če bi od profesorja v prvem letniku fakultete za matematiko (na primer) zahtevali, da ob vsaki nalogi, ki jo da študentom, zraven priloži še kopijo računskih postopkov od seštevanja do integralov?
Pa še to:
Če je hotel koga resno izobraževati, bi poslal na to ekspedicijo višje letnike z resnimi izhodišči in nastala bi verodostojna študija, ne pa le psevdo anketna analiza za skoraj rumeni tisk. Ali morda svoje potrebe.
Pa kaj si ti resna, ali se malo zafrkavaš? Ti praviš, da so nekatere teme off - limits za debato, če se o njih ne pogovarja "resno" in ne naredi "resne" študije? Ti hočeš omejit debato, potem pa drugim očitaš, da so okuženi z metodami preteklega režima???
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
Maria ::
TESKAn
Tema je odprta zato, da lahko kdorkoli prilepi javno dostopne vire (to je bila trditev, ki jo na ta način tudi preverjam) o tej nalogi. Če bi želela dobiti informacije drugače, bi teme ne odpirala.
Dajte se odločit: so študentje kaj vedeli o metodologijah ali ne? Ker eni pravite, da v prvem letniku že še ne, TESKAn pa vztrajno zatrjuje, da za to splošno znanje pa ne rabiš kakšni dodatnih virov ali extra navodil. Kaj bo?
Maria
Tema je odprta zato, da lahko kdorkoli prilepi javno dostopne vire (to je bila trditev, ki jo na ta način tudi preverjam) o tej nalogi. Če bi želela dobiti informacije drugače, bi teme ne odpirala.
Dajte se odločit: so študentje kaj vedeli o metodologijah ali ne? Ker eni pravite, da v prvem letniku že še ne, TESKAn pa vztrajno zatrjuje, da za to splošno znanje pa ne rabiš kakšni dodatnih virov ali extra navodil. Kaj bo?
Maria
Zgodovina sprememb…
- spremenila: Maria ()
poweroff ::
Maria - izogibaš se odgovoru na tole:
To, da je izobraževalni proces nekvaliteten pa bo treba še dokazat. Predlagam, da najprej natančno opišeš kaj je zate kvaliteten izobraževalni proces (v danem primeru), nato opišeš dejansko stanje, nato pa potegneš zaključek v natančno katerih in koliko točkah je izobraževalni proces pri Lukšiču nekvaliteten in v katerih ni.
Kot rečeno pa sem mnenja, da tvoj namen ni bil pridobiti informacije na najbolj učinkovit način, pač pa politizirat in dajati formsko podporo polpismenim strankarskim veljakom, ki so se vtikali v avtonomijo univerze.
Torej si instrumentalizirala tale forum za namene politične diskvalifikacije.
Bistveno je vprašanje, ki sem ti ga sedajle ponovil že drugič.
To, da je izobraževalni proces nekvaliteten pa bo treba še dokazat. Predlagam, da najprej natančno opišeš kaj je zate kvaliteten izobraževalni proces (v danem primeru), nato opišeš dejansko stanje, nato pa potegneš zaključek v natančno katerih in koliko točkah je izobraževalni proces pri Lukšiču nekvaliteten in v katerih ni.
Kot rečeno pa sem mnenja, da tvoj namen ni bil pridobiti informacije na najbolj učinkovit način, pač pa politizirat in dajati formsko podporo polpismenim strankarskim veljakom, ki so se vtikali v avtonomijo univerze.
Torej si instrumentalizirala tale forum za namene politične diskvalifikacije.
Bistveno je vprašanje, ki sem ti ga sedajle ponovil že drugič.
sudo poweroff
TESKAn ::
Na, spet mi podtikaš neke trditve. Kje sem napisal, da so Lukšičevi študenti ZAGOTOVO imeli vse potrebno predznanje? Jaz, za razliko od tebe, če nimam podatkov, ne postavljam trditev. Jaz pravim, da ne vemo, dokler ne vprašamo Lukšiča, kaj se je od študentov pričakovalo, da vejo, ti pa nasprotno trdiš, da če nimamo podatkov, da so nekaj znali/jim je bilo to povedano, potem tega niso znali/jim ni bilo povedano. Viš, to je razlika med nama, ti trdiš, da študentje niso imeli pojma, kako se lotit naloge, jaz pa pravim, da tega ne vemo in navedem razloge, od kod bi lahko oni imeli informacije. Ti pa brž planeš in mi podtikaš, da nekaj trdim.
Drugače, če že hočeš javno dostopen vir - Evo ti linka. Je pa res, da se boš morala malo potrudit in spisat par vrstic e - maila.
Drugače, če že hočeš javno dostopen vir - Evo ti linka. Je pa res, da se boš morala malo potrudit in spisat par vrstic e - maila.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
Maria ::
Mathai
> Kot rečeno pa sem mnenja, da tvoj namen ni bil pridobiti informacije na najbolj učinkovit način, pač pa politizirat in dajati formsko podporo polpismenim strankarskim veljakom, ki so se vtikali v avtonomijo univerze.
Tvoje mnenje in sklepi so legitimni, če so pravilni pa...
>Torej si instrumentalizirala tale forum za namene politične diskvalifikacije.
Ja nič, bo potrebno cenzuro aktivirati. Kot je jupe nekje že napovedoval na tem forumu, kaj da bodo lastniki naredili, če jim kaj ne bo prav.
Na vprašanje sem že konkretno odgovorila, če ne dojameš, ti težko pomagam na daljavo.
Maria
> Kot rečeno pa sem mnenja, da tvoj namen ni bil pridobiti informacije na najbolj učinkovit način, pač pa politizirat in dajati formsko podporo polpismenim strankarskim veljakom, ki so se vtikali v avtonomijo univerze.
Tvoje mnenje in sklepi so legitimni, če so pravilni pa...
>Torej si instrumentalizirala tale forum za namene politične diskvalifikacije.
Ja nič, bo potrebno cenzuro aktivirati. Kot je jupe nekje že napovedoval na tem forumu, kaj da bodo lastniki naredili, če jim kaj ne bo prav.
Na vprašanje sem že konkretno odgovorila, če ne dojameš, ti težko pomagam na daljavo.
Maria
Maria ::
TESAKn
Tisti link ni javno dostopen vir podatkov na netu. Je vir v realnem, kar pa ni bilo v osnovi citirano kot vir podatkov. S to temo preverjam tudi točnost teh navedkov.
Maria
Tisti link ni javno dostopen vir podatkov na netu. Je vir v realnem, kar pa ni bilo v osnovi citirano kot vir podatkov. S to temo preverjam tudi točnost teh navedkov.
Maria
Zgodovina sprememb…
- spremenila: Maria ()
hokuto ::
No, no. Daj ti raje povej, če je takšen nivo izobraževalnega procesa standardni izobraževalni proces na FDV vsesplošno.
Če je, potem marsikaj ni nenavadno. Če ne, potem je dilema konkretno razčiščena.
Za razliko od tebe jaz mojih zaključkov ne vlečem iz zraka, zato ti tu ne morem pomagat, sem namreč naravoslovec, na FDV-ju sploh nikoli bil nisem, tako da ne morem meritorno sodit o vsesplošnem nivoju njihovega izobraževalnega procesa. Je pa dilema res konkretno razčiščena, upam zate, da si za trollanje v tej temi vsaj primerno nagrajena in da ne gre zgolj za osebni/osebnostni problem. Dokazala si namreč, da se celo sama zavedaš neprimernosti tvojega diskurza, ko si ga skušala pokriti z manipulativno prekvalifikacijo rezultatov v "rezultate". Če bi vztrajala pri rezultatih, bi še obstajala minimalna verjetnost, da si samo res tako neverjetno zaslepljena (pa ne bom insinuiral od koga ali česa), da ti razum in dejstva ne pridejo do živega, v trenutku, ko si aktivno skušala s tisto manipulacijo spustit meglo, je pa ta verjetnost padla na 0 in namen tvojega sodelovanja v tej temi je postal kristalno jasen, napisal sem ga pa že v prejšnjem postu.
doke!
TESKAn ::
Maria, je pa zato vir podatkov o metodologiji, ki je bila uporabljena, o pripravah na to nalogo.
Imam pa rahlo dovolj tega pregovarjanja, ker očitno ti ni toliko do tega, da ugotoviš resnico v ozadju te naloge, ampak bolj do diskvalifikacije Lukšiča kot profesorja.
Mi je pa malo nerazumljivo, da se ti ne da poslat enega e - maila Lukšiču, tu na forumu si pa spisala cel roman...
Imam pa rahlo dovolj tega pregovarjanja, ker očitno ti ni toliko do tega, da ugotoviš resnico v ozadju te naloge, ampak bolj do diskvalifikacije Lukšiča kot profesorja.
Mi je pa malo nerazumljivo, da se ti ne da poslat enega e - maila Lukšiču, tu na forumu si pa spisala cel roman...
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
gfighter ::
Mi je pa malo nerazumljivo, da se ti ne da poslat enega e - maila Lukšiču, tu na forumu si pa spisala cel roman...
Heh, mogoče se pa boji, da bi jo....khm....instrumentaliziral...
Catapultam habeo. Nisi pecuniam omnem mihi dabis, ad caput saxum immane mittam
Maria ::
Očitno težko razumeta, da je preverjanje trditve, da so podatki o rezultatih javno dostopni, eden od namenov te teme.
Kje so sedaj ti javno dostopni podatki? Če kdo ve, naj jih prilepi.
Če jih ni, trditev očitno ne drži.
Maria
p.s. To, da mi jih Lukšič da na mojo prošnjo, zame niso javno dostopni podatki. Ker mi jih mora nekdo dati.
Kje so sedaj ti javno dostopni podatki? Če kdo ve, naj jih prilepi.
Če jih ni, trditev očitno ne drži.
Maria
p.s. To, da mi jih Lukšič da na mojo prošnjo, zame niso javno dostopni podatki. Ker mi jih mora nekdo dati.
Zgodovina sprememb…
- spremenila: Maria ()
TESKAn ::
Še zmeraj vsaj polovica tvojega pritoževanja leti na izvedbo te naloge. In kot se je izkazalo, si pripravljena samo kritizirat, čeprav ne veš več kot polovice ozadja le - te.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
TESKAn ::
To, da še vedno nisi dala enega dokaza, ki bi podpirali tvoje mišljenje, da je .doc, ki mi ga je poslal Lukšič edino, kar so študentje prejeli kot pripravo na to nalogo. Meni ni treba dokazovat - mi je samoumnevno, da pri nalogah, ki jih dobiš na faksu, uporabiš kot prvo vse znanje, ki si ga dobil do takrat in tudi to, da profesor razloži, kako naj bi naloga potekala. V vseh mojih letih na faksu ga ni bilo primera, da bi imel edino list papirja kot oporo izvedbi naloge - kot prvo se snov večine predmetov nadgrajuje na tvoje prejšnje znanje, kot drugo pa se naloge navezujejo na določen predmet, ki ga imaš.
Ti si pa očitno mnenja, da če ti nekdo nečesa ne prinese direkt pred nos, potem se to ni zgodilo/ne obstaja.
Dokaži mi, da nimam prav, ko te obtožujem takšnega načina razmišljanja in popolne lenobe, ko je treba poiskat podkrepitve za tvoje trditve o katastrofalnih navodilih.
Ti si pa očitno mnenja, da če ti nekdo nečesa ne prinese direkt pred nos, potem se to ni zgodilo/ne obstaja.
Dokaži mi, da nimam prav, ko te obtožujem takšnega načina razmišljanja in popolne lenobe, ko je treba poiskat podkrepitve za tvoje trditve o katastrofalnih navodilih.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
poweroff ::
Očitno težko razumeta, da je preverjanje trditve, da so podatki o rezultatih javno dostopni, eden od namenov te teme.
Če bi bilo to res, bi lahko Lukšiču poslala e-mail in ga vprašala KJE oz. ALI so bili rezultati javno objavljeni. V kateri reviji, kje na spletu,...
Če bi bilo to res, bi lahko Lukšiču poslala e-mail in ga vprašala KJE oz. ALI so bili rezultati javno objavljeni. V kateri reviji, kje na spletu,...
sudo poweroff
Maria ::
Matthai
Eden od uporabnikov ST je rekel, da so javno dostopna. Še hitreje je, če jih sam prilepi sem. Če je to res, seveda.
Maria
V neizmerni želji po kontaktiranju Lukšiča me malo spominjaš na ženitno posredovalnico. Ne, hvala, ne potrebujem.
Eden od uporabnikov ST je rekel, da so javno dostopna. Še hitreje je, če jih sam prilepi sem. Če je to res, seveda.
Maria
V neizmerni želji po kontaktiranju Lukšiča me malo spominjaš na ženitno posredovalnico. Ne, hvala, ne potrebujem.
Maria ::
TESKAn
Npr.tole bi lahko dobili:
Delavsko-punkerska univerza, 6. letnik, "Maj '68 - reVIZIJA"
Vodja projekta
Tonèi Ante Kuzmaniæ,
info@mirovni-institut.si
++386 1-234-77-20
Namen in cilji
Projekt je namenjen predvsem dodiplomskim in podiplomskim študentom humanistike in
družboslovja, pa tudi vsem ostalim zainteresiranim za aktualne politiène teme in aktualne
družboslovne/humanistiène razprave. Obèinstvo DPU je tako precej pestro, tukaj se sreèujejo
literati z antiglobalisti, kritiki z umetniki, teoretiki z aktivisti. Tako je namen DPU izobraževati
na podroèju sodobnih družbenih in politiènih tem; odpirati marginalizirane strokovne teme;
razvijati samostojno mišljenje, bralne in diskusijske spretnosti pri udeležencih.
Vsebina
Tema letošnjega letnika DPU je Maj '68 - reVIZIJA Tema je razdeljena v tri veèje sklope;
emancipatorna gibanja, ki jih je sprožil maj '68, izroditev teh gibanj v nasilje; in njihov iztek v
tisto, kar se danes, ne brez pridržkov, imenuje civilna družba. Danes to temo obrekujejo iz dveh
nasprotnih koncev; z ene strani z obilo patetike služi kot hvaležen material romantiènemu zanosu,
z druge se udinja pozabam politiènega konzervativizma, ki si pod roko prilašèa zasluge tistih, ki
jih obrekuje. Naloga DPU, tako kot vedno, je, da zakolièi poboèje kritiène refleksije in se v
uspešnem slalomu požene med kolièke tega samozadovoljnega rezoniranja.
Metode
Metode izobraževanja na DPU temeljijo na 5-letnih izkušnjah in evalvacijski interakciji ter
sooblikovanju vsebin s strani udeležencev samih. Na predavanja vabimo priznane predavatelje in
aktiviste, obenem pa zagotovimo sprošeno vzdušje, kar prispeva k sodelovanju poslušalcev v
diskusiji. Udeležba pri bralnem krožku temelji na osebnem interesu in prostovoljni odloèitvi za
vložen trud. Udeleženci vsakokrat preberejo sporazumno dogovorjeno teoretsko oz. filozofsko
besedilo, na krožku pa se aktivno insamoiniciativno vkljuèijo v diskusije in interpretacije in
podajo svoje komentarje k tekstom. Mentorji pa so udeležencem v pomoè.
Sodelavci
Živa Humer, Gorazd Kovaèiè, Ciril Oberstar, Mojca Sušnik, Tomaž Trplan, èlani programskega
odbora DPU
Koordinatorica
Sabina Autor
sabina.autor@mirovni-institut.si
++386 1 234 77 31
Dogodki
Aktivnosti DPU sestavljajo predavanja in bralno-diskusijski krožki. V mesecu aprilu 2003 pa
bomo organizirali tudi Simpozij. V okviru 6.letnika se je v letu 2002 zvrstilo pet predavateljev
(Žarko Puhovski, Jaša Zlobec, Božidar Debenjak, Susan Brownmiller in Jože Vogrinc). Na
bralno-diskusijskih krožkih beremo tekste Hanah Arendt (Vlasta Jalušiè).
Rezultati
V okviru 6. letnika je bilo v letu 2002 izvedenih vseh 5 naèrtovanih predavanj.
Bralno-diskusijski krožek se je od oktobra do konca decembra sestal 8 krat.
Konec decembra je izšel zbornik predavanj 1. letnika DPU. Ostalih pet zbornikov je v pripravi.
Naredili smo intervju s Susan Brownmiller, ki je bil tudi objavljen v tedniku Mladina, 6.1.03.
Uèinki
DPU je zaradi svoje kontinuitete šestih let, razširitve aktivnosti, metod in izbranih tem postala
prepoznavna v širši javnosti. Posledièno temu sta tudi zainteresiranost in odziv na dogodke DPU
vedno veèja.
Financerji
OSI New York
OSI Budapest - program HESP
Urad RS za mladimo
MOL - Urad za mladino
Ambasada ZDA
Partnerji
Z zmagovalcem nateèaja za naslovnice Zbornikov DPU, ki smo ga izvedli z revijo Stripburger,
Cirilom Horjakom, smo nadaljevali s sodelovanjem pri izdelavi celostne vizualne podobe DPU.
Predavanja se že tradicionalno odvijajo v prostorih Kluba Gromka na Metelkovi. Najveèji del
seznanjanja z dogodki DPU poteka preko elektronske poštne liste na strežniku Ljudmila.
Dogodke DPU redno oznanja tudi Radio študent, s katerim smo letos obnovili lanskoletni dogovor
o predvajanju kratkega aviza, ki ga je v sodelovanju s èlani programskega odbora posnel in
izdelal Roman Kuhar, špiker Radia Slovenija ter sodelavec Mirovnega inštituta.
Èasovni potek projekta
Predavanja 21.11. - 19.12.2002 in se v januarju 2003 nadaljujejo
Bralno-debatni krožki 29.10. - 10.12.2002 in se v januarju 2003 nadaljujejo
Simpozij April 2003
30
Kratka evalvacija
Predavanja in bralno-debatni krožki DPU so v povpreèju dobro obiskani. Udeleženci so se
navadili, da na dogodkih DPU njihova aktivna participacija v diskusijah ni le možnost, ampak je
bistven in pomemben element dogodkov DPU. Odzivi v medijih so se glede na lanski 5. letnik
poveèali: Veèer/23.12.02: èlanek o predavanju J.Vogrinca; Primorske novice/4.1.03: intervju s
S.Brownmiller; RTV SLO/Odmevi-Kultura/13.12.2002 in Studio city/16.12.02: prispevek o
predavanju S.Brownmiller; Mladina/16.12.02: èlanek o DPU in 23.12.02 naš odgovor na èlanek
v pismih bralcev. Kljub temu, da sta naèrt in izvedba posameznega letnika fleksibilna in to pa je
DPU tisto kar tudi daje neke vrste èar in privlaènost, nam je do sedaj uspelo zastavljen naèrt
izpeljati v celoti in z vso resnostjo, ki temu pritièe. Edina šibka toèka DPU je njeno financiranje.
Tako bomo morali v prihodnosti iskanju financerjev nujno nameniti veèjo pozornost.
ali pa tole
NATO - za in proti: Državljanski priroènik
Namen in cilji
Projekt je namenjen predvsem novinarjem, urednikom, politikom, državnim uradnikom,
županom, aktivistom NVO in drugim mnenjskim voditeljem ter ostalim zainteresiranim
državljanom, ki se ukvarjajo z javno debato o vkljuèevanju Slovenije v NATO. Namen je urediti
argumentacijo v veèjem èasovnem obdobju, jo narediti pregledno in tako ciljnim publikam
pripraviti temeljno gradivo za orientiranje in sodelovanje v javni debati. Publikacija je
vrednostno nevtralna in želi prispevati k jasnosti in veèji kvaliteti debate.
Vsebina
Publikacija vsebuje pregled argumentacij, predstavljenih med septembrom 2001 in septembrom
2002 v najpomembnejših tiskanih medijih, radijskih in televizijskih oddajah, vladnih
dokumentih in promocijskih materialih in spletnih straneh nevladnih organizacij. Razlogi za in
proti so razvršèeni v 24 vsebinskih sklopov na 93 straneh. Priroènik je edina knjižna publikacija
v Sloveniji, ki skupaj celovito predstavlja vse argumente tako za kot tudi proti vstopu v NATO.
Metode
Ob pregledu navedenih gradiv so avtorji izlušèili vse trditve, izreèene z namenom preprièevanja
ali vplivanja na javno mnenje, in jih upoštevajoè diskurzivni kontekst razvrstili po tematskih
skupinah. Nekatere podatke so dopolnili s pomoèjo tujih strokovnih študij in s strukturiranimi
intervjuji. Trditve in protitrditve so pregledno razporejene.
Sodelavci
Gorazd Kovaèiè, Marta Gregorèiè, Nina Fabjanèiè - soavtorji
Martina Vovk - koordinatorica distribucije
Koordinator
Gorazd Kovaèiè
E-pošta: gorazd.kovacic@mirovni-institut.si
Tel.: 031 846 225
Dogodki
Vsebina priroènika je razumljena kot javna dobrina. Veèino naklade smo gratis distribuirali ciljnim
skupinam in knjižnicam, ostale pa smo dali zainteresiranim posameznikom osebno ali na
razliènim javnih prireditvah, povezanih z Natom. Priroènik je v obliki PDF prosto dostopen tudi
na spletnih straneh MI, tako da je kljub omejeni nakladi (1500 izvodov) dosegel širok krog bralcev.
Uèinki
Priroènik je edina knjižna publikacija v Sloveniji, ki celovito predstavlja vse argumente tako za
kot tudi proti vstopu Slovenije v zvezo NATO, in je kljuènega pomena za preglednost javne
debate o tem vprašanju. Naletel je na izjemen odmev, še zlasti med novinarji in uredniki.
32
Financerji
OSI New York
Partnerji
Urad RS za informiranje (odstopil distribucijske liste naslovnikov vladnih promocijskih
publikacij za NATO)
Èasovni potek projekta
Priprava koncepta, pregled gradiv, redakcija besedila, urejanje idr. februar 2002 - september 2002
Izid in glavnina distribucije: september 2002
Kratka evalvacija
S projektom smo dosegli najveèji možni uèinek. Gre za edino publikacijo, v kateri so pregledno
predstavljeni tako argumenti za kot tudi proti vstopu Slovenije v zvezo NATO. Vlada ni
ponudila takšnega gradiva mnenjskim voditeljem in državljanom pred referendumskim
odloèanjem. Polemike, ki so sledile izidu priroènika, so njegovo vsebino le dopolnjevale, dodanih
je bilo le nekaj kljuènih novih okolišèin. Zato je priroènik v slovenskem prostoru nepreseženo
delo. Pomanjkljivosti: nekatera nesoglasja v metodologiji in koordinacije so zavlekla fazo
priprave, vendar niso vplivala na kvaliteto konènega izdelka, ki je izšel pravoèasno.
Temu se reče znosno zastavljena naloga in okviri
Maria
Npr.tole bi lahko dobili:
Delavsko-punkerska univerza, 6. letnik, "Maj '68 - reVIZIJA"
Vodja projekta
Tonèi Ante Kuzmaniæ,
info@mirovni-institut.si
++386 1-234-77-20
Namen in cilji
Projekt je namenjen predvsem dodiplomskim in podiplomskim študentom humanistike in
družboslovja, pa tudi vsem ostalim zainteresiranim za aktualne politiène teme in aktualne
družboslovne/humanistiène razprave. Obèinstvo DPU je tako precej pestro, tukaj se sreèujejo
literati z antiglobalisti, kritiki z umetniki, teoretiki z aktivisti. Tako je namen DPU izobraževati
na podroèju sodobnih družbenih in politiènih tem; odpirati marginalizirane strokovne teme;
razvijati samostojno mišljenje, bralne in diskusijske spretnosti pri udeležencih.
Vsebina
Tema letošnjega letnika DPU je Maj '68 - reVIZIJA Tema je razdeljena v tri veèje sklope;
emancipatorna gibanja, ki jih je sprožil maj '68, izroditev teh gibanj v nasilje; in njihov iztek v
tisto, kar se danes, ne brez pridržkov, imenuje civilna družba. Danes to temo obrekujejo iz dveh
nasprotnih koncev; z ene strani z obilo patetike služi kot hvaležen material romantiènemu zanosu,
z druge se udinja pozabam politiènega konzervativizma, ki si pod roko prilašèa zasluge tistih, ki
jih obrekuje. Naloga DPU, tako kot vedno, je, da zakolièi poboèje kritiène refleksije in se v
uspešnem slalomu požene med kolièke tega samozadovoljnega rezoniranja.
Metode
Metode izobraževanja na DPU temeljijo na 5-letnih izkušnjah in evalvacijski interakciji ter
sooblikovanju vsebin s strani udeležencev samih. Na predavanja vabimo priznane predavatelje in
aktiviste, obenem pa zagotovimo sprošeno vzdušje, kar prispeva k sodelovanju poslušalcev v
diskusiji. Udeležba pri bralnem krožku temelji na osebnem interesu in prostovoljni odloèitvi za
vložen trud. Udeleženci vsakokrat preberejo sporazumno dogovorjeno teoretsko oz. filozofsko
besedilo, na krožku pa se aktivno insamoiniciativno vkljuèijo v diskusije in interpretacije in
podajo svoje komentarje k tekstom. Mentorji pa so udeležencem v pomoè.
Sodelavci
Živa Humer, Gorazd Kovaèiè, Ciril Oberstar, Mojca Sušnik, Tomaž Trplan, èlani programskega
odbora DPU
Koordinatorica
Sabina Autor
sabina.autor@mirovni-institut.si
++386 1 234 77 31
Dogodki
Aktivnosti DPU sestavljajo predavanja in bralno-diskusijski krožki. V mesecu aprilu 2003 pa
bomo organizirali tudi Simpozij. V okviru 6.letnika se je v letu 2002 zvrstilo pet predavateljev
(Žarko Puhovski, Jaša Zlobec, Božidar Debenjak, Susan Brownmiller in Jože Vogrinc). Na
bralno-diskusijskih krožkih beremo tekste Hanah Arendt (Vlasta Jalušiè).
Rezultati
V okviru 6. letnika je bilo v letu 2002 izvedenih vseh 5 naèrtovanih predavanj.
Bralno-diskusijski krožek se je od oktobra do konca decembra sestal 8 krat.
Konec decembra je izšel zbornik predavanj 1. letnika DPU. Ostalih pet zbornikov je v pripravi.
Naredili smo intervju s Susan Brownmiller, ki je bil tudi objavljen v tedniku Mladina, 6.1.03.
Uèinki
DPU je zaradi svoje kontinuitete šestih let, razširitve aktivnosti, metod in izbranih tem postala
prepoznavna v širši javnosti. Posledièno temu sta tudi zainteresiranost in odziv na dogodke DPU
vedno veèja.
Financerji
OSI New York
OSI Budapest - program HESP
Urad RS za mladimo
MOL - Urad za mladino
Ambasada ZDA
Partnerji
Z zmagovalcem nateèaja za naslovnice Zbornikov DPU, ki smo ga izvedli z revijo Stripburger,
Cirilom Horjakom, smo nadaljevali s sodelovanjem pri izdelavi celostne vizualne podobe DPU.
Predavanja se že tradicionalno odvijajo v prostorih Kluba Gromka na Metelkovi. Najveèji del
seznanjanja z dogodki DPU poteka preko elektronske poštne liste na strežniku Ljudmila.
Dogodke DPU redno oznanja tudi Radio študent, s katerim smo letos obnovili lanskoletni dogovor
o predvajanju kratkega aviza, ki ga je v sodelovanju s èlani programskega odbora posnel in
izdelal Roman Kuhar, špiker Radia Slovenija ter sodelavec Mirovnega inštituta.
Èasovni potek projekta
Predavanja 21.11. - 19.12.2002 in se v januarju 2003 nadaljujejo
Bralno-debatni krožki 29.10. - 10.12.2002 in se v januarju 2003 nadaljujejo
Simpozij April 2003
30
Kratka evalvacija
Predavanja in bralno-debatni krožki DPU so v povpreèju dobro obiskani. Udeleženci so se
navadili, da na dogodkih DPU njihova aktivna participacija v diskusijah ni le možnost, ampak je
bistven in pomemben element dogodkov DPU. Odzivi v medijih so se glede na lanski 5. letnik
poveèali: Veèer/23.12.02: èlanek o predavanju J.Vogrinca; Primorske novice/4.1.03: intervju s
S.Brownmiller; RTV SLO/Odmevi-Kultura/13.12.2002 in Studio city/16.12.02: prispevek o
predavanju S.Brownmiller; Mladina/16.12.02: èlanek o DPU in 23.12.02 naš odgovor na èlanek
v pismih bralcev. Kljub temu, da sta naèrt in izvedba posameznega letnika fleksibilna in to pa je
DPU tisto kar tudi daje neke vrste èar in privlaènost, nam je do sedaj uspelo zastavljen naèrt
izpeljati v celoti in z vso resnostjo, ki temu pritièe. Edina šibka toèka DPU je njeno financiranje.
Tako bomo morali v prihodnosti iskanju financerjev nujno nameniti veèjo pozornost.
ali pa tole
NATO - za in proti: Državljanski priroènik
Namen in cilji
Projekt je namenjen predvsem novinarjem, urednikom, politikom, državnim uradnikom,
županom, aktivistom NVO in drugim mnenjskim voditeljem ter ostalim zainteresiranim
državljanom, ki se ukvarjajo z javno debato o vkljuèevanju Slovenije v NATO. Namen je urediti
argumentacijo v veèjem èasovnem obdobju, jo narediti pregledno in tako ciljnim publikam
pripraviti temeljno gradivo za orientiranje in sodelovanje v javni debati. Publikacija je
vrednostno nevtralna in želi prispevati k jasnosti in veèji kvaliteti debate.
Vsebina
Publikacija vsebuje pregled argumentacij, predstavljenih med septembrom 2001 in septembrom
2002 v najpomembnejših tiskanih medijih, radijskih in televizijskih oddajah, vladnih
dokumentih in promocijskih materialih in spletnih straneh nevladnih organizacij. Razlogi za in
proti so razvršèeni v 24 vsebinskih sklopov na 93 straneh. Priroènik je edina knjižna publikacija
v Sloveniji, ki skupaj celovito predstavlja vse argumente tako za kot tudi proti vstopu v NATO.
Metode
Ob pregledu navedenih gradiv so avtorji izlušèili vse trditve, izreèene z namenom preprièevanja
ali vplivanja na javno mnenje, in jih upoštevajoè diskurzivni kontekst razvrstili po tematskih
skupinah. Nekatere podatke so dopolnili s pomoèjo tujih strokovnih študij in s strukturiranimi
intervjuji. Trditve in protitrditve so pregledno razporejene.
Sodelavci
Gorazd Kovaèiè, Marta Gregorèiè, Nina Fabjanèiè - soavtorji
Martina Vovk - koordinatorica distribucije
Koordinator
Gorazd Kovaèiè
E-pošta: gorazd.kovacic@mirovni-institut.si
Tel.: 031 846 225
Dogodki
Vsebina priroènika je razumljena kot javna dobrina. Veèino naklade smo gratis distribuirali ciljnim
skupinam in knjižnicam, ostale pa smo dali zainteresiranim posameznikom osebno ali na
razliènim javnih prireditvah, povezanih z Natom. Priroènik je v obliki PDF prosto dostopen tudi
na spletnih straneh MI, tako da je kljub omejeni nakladi (1500 izvodov) dosegel širok krog bralcev.
Uèinki
Priroènik je edina knjižna publikacija v Sloveniji, ki celovito predstavlja vse argumente tako za
kot tudi proti vstopu Slovenije v zvezo NATO, in je kljuènega pomena za preglednost javne
debate o tem vprašanju. Naletel je na izjemen odmev, še zlasti med novinarji in uredniki.
32
Financerji
OSI New York
Partnerji
Urad RS za informiranje (odstopil distribucijske liste naslovnikov vladnih promocijskih
publikacij za NATO)
Èasovni potek projekta
Priprava koncepta, pregled gradiv, redakcija besedila, urejanje idr. februar 2002 - september 2002
Izid in glavnina distribucije: september 2002
Kratka evalvacija
S projektom smo dosegli najveèji možni uèinek. Gre za edino publikacijo, v kateri so pregledno
predstavljeni tako argumenti za kot tudi proti vstopu Slovenije v zvezo NATO. Vlada ni
ponudila takšnega gradiva mnenjskim voditeljem in državljanom pred referendumskim
odloèanjem. Polemike, ki so sledile izidu priroènika, so njegovo vsebino le dopolnjevale, dodanih
je bilo le nekaj kljuènih novih okolišèin. Zato je priroènik v slovenskem prostoru nepreseženo
delo. Pomanjkljivosti: nekatera nesoglasja v metodologiji in koordinacije so zavlekla fazo
priprave, vendar niso vplivala na kvaliteto konènega izdelka, ki je izšel pravoèasno.
Temu se reče znosno zastavljena naloga in okviri
Maria
Maria ::
Matthai
Seveda imam svojo agendo. In pravi: povej, če misliš, da je kaj slabo in enako, če je kaj dobro. In samo to počnem.
Maria
p.s. Me veseli, da si končno spregledal, kaj je dobro navodilo in ti je sedaj tudi jasno, kaj je slabo.
Seveda imam svojo agendo. In pravi: povej, če misliš, da je kaj slabo in enako, če je kaj dobro. In samo to počnem.
Maria
p.s. Me veseli, da si končno spregledal, kaj je dobro navodilo in ti je sedaj tudi jasno, kaj je slabo.
Daedalus ::
Eden od uporabnikov ST je rekel, da so javno dostopna. Še hitreje je, če jih sam prilepi sem. Če je to res, seveda.
Javno dostopno != objavljeno na internetu.
Get over it.
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
Maria ::
Daedalus
Kar je javno dostopno, je mogoče neodvisno od kogarkoli drugega (najprej spraviti v elektronsko obliko in nato) prilepiti sem. Kaj spet ni jasno? Al nič več ne znamo razmišljati, te dni?
Maria
Kar je javno dostopno, je mogoče neodvisno od kogarkoli drugega (najprej spraviti v elektronsko obliko in nato) prilepiti sem. Kaj spet ni jasno? Al nič več ne znamo razmišljati, te dni?
Maria
poweroff ::
Zdajle bom pobalisnki: kaj pa če bi Lukšič objavil članek v neki družboslovni reviji... in bi kopiranje članka sem predstavljalo kršitv copyrighta?
sudo poweroff
Maria ::
Ne pobalinski, le rahlo neizobražen. Saj vendar vemo, kako se reference za članke navajajo, mar ne?
Maria
Maria
poweroff ::
Dvomim, da vsi veste. Predvsem tisti ne, ki ne ločijo med referenco, citiranjem in kopiranjem v celotnem obsegu.
Ali pa vedo - pa se sprenevedajo.
Ali pa vedo - pa se sprenevedajo.
sudo poweroff
Maria ::
Tole je moj prvi stavek v tej temi:
Ker me kot davkoplačevalko zanima, kakšni so rezultati te študije, so vablji vsi, ki rezultate poznajo, da javno dostopne informacije linkajo v to temo.
Če si morda že pozabil. Če ne, je pa zgornje le otročje, ni še ne pobalinsko.
Maria
Ker me kot davkoplačevalko zanima, kakšni so rezultati te študije, so vablji vsi, ki rezultate poznajo, da javno dostopne informacije linkajo v to temo.
Če si morda že pozabil. Če ne, je pa zgornje le otročje, ni še ne pobalinsko.
Maria
Zgodovina sprememb…
- spremenila: Maria ()
Daedalus ::
Kar je javno dostopno, je mogoče neodvisno od kogarkoli drugega (najprej spraviti v elektronsko obliko in nato) prilepiti sem. Kaj spet ni jasno? Al nič več ne znamo razmišljati, te dni?
Ti kdo brani? Al ne znamo več razmišljati, te dni?
Ti kdo brani? Al ne znamo več razmišljati, te dni?
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Izkoriščanje študentov za profesorjevo novo knjigo (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 5718 (3859) | poweroff |
| » | predsedniška razprava (strani: 1 2 3 4 … 20 21 22 23 )Oddelek: Problemi človeštva | 24125 (24125) | dzinks63 |
| » | Potek raziskave o odnosu do spletnega oglaševanja na Slo-Techu (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Obvestila | 8146 (6720) | poweroff |
| » | Spammer toži anti-spammerjeOddelek: Novice / Varnost | 2362 (2362) | jype |