Liberalci

Zakaj bi bla "naša kultura" omejena na 2M ljudi? Shakespeara berejo tut v Afirki.

Vrjetno s tem angleži, ki so ustanovili celo Shakespearov inštitut v njegovem rojstnem mestu (ki se zagotovo ne financira iz prodanih vstopnic za ogled eksponatov ) nimajo nič skupnega.

A, da imajo. A res?
Morda je pa to razlog, da so se (kot izhaja iz programa) majn razviti narodi morali prilagajati takšnim kot so Angleži.
Sej, če si želite v prihodnosti še naprej prilagajati velikim in razvitim, pol povejte, ampak na glas.

Potem pa vendarle vzamite v roke pesem našega (upam vsaj, da tudi za vas) velikega pesnika F.Prešerna in še enkrat preberite nagovor, ki ga je imel Črtomir v Ajdovskem gradu, preden se poda v odločujočo bitku z Valjhunom .

Sej, če si želite v prihodnosti še naprej prilagajati velikim in razvitim, pol povejte, ampak na glas.

Velikim se prilagajamo že na stotine let. Evo, povedal sem na glas oz. "na vid" :) Tudi če se kdo v Sloveniji pretvarja, da to ni res, mu ne bo nič pomagalo.

Nazaj na temo ... mislim, da je potrebno šport in kulturo financirati tudi iz javnega denarja, vsaj infrastrukturo, če ne tudi umetnikov/športnikov. Kot vedno so problem kriteriji -> ker je denarja končno mnogo, kdo in kako odloča o njegovi delitvi ? Tukaj Slovenijo čaka še nekaj dela, po mojem mnenju. Vse druge rešitve se mi zdijo slabše.

Slovenija je država vseh njenih državljanov, zato ni prav, da nastopa kot vsiljevalec okusa manjšine (ki očitno trpi za kompleksom kulturne superiornosti, vendar nekako tega svojega položaja ne zmore financirati).

Vsi tisti, ki spoštujemo kulturo bomo lahko prostovoljno prispevali zanjo del svoje dohodnine (tako, kot bodo verniki financirali cerkev); in/ali pa bomo postali meceni. Kdor si želi kulture naj zato preneha razmišljati, kaj lahko država stori zanjo in začne razmišljati, kaj lahko zanjo stori sam in kako lahko ljudi prepriča, da se mu pridružijo?

Namig. Takole ne bo šlo: "Z novim političnim programom bomo zagotovili kulturno rast vseh zafrustriranih Janezkov, markotov, Frančekov in njim podobnih, ki so jim zlobni kleriki preprečli normalen seksualen razvoj. Zato bodo sedaj to praznino zapolnili kulturno najbolj napredni ansamblčki ."

tstih> Vsi tisti, ki spoštujemo kulturo bomo lahko prostovoljno prispevali zanjo del svoje dohodnine (tako, kot bodo verniki financirali cerkev); in/ali pa bomo postali meceni.

Tole je super ukrep, ne glede na preostanek, ampak to zdaj že imamo. Jaz sem polovico odstotka svoje dohodnine že namenil kulturni ustanovi, ki se še zdaleč ne zmore financirati sama, ponuja pa ogromno, zame precej več kot Cankarjev Dom, čeprav če bi se CD znašel v finančni stiski bi zagotovo priskočil na pomoč tudi njim.

Ampak povej mi... Se zavedaš, koliko stane baletna predstava? Kako naj bi šola peljala otroke si ogledat Hrestača, če vsaka vstopnica stane (to je ocena, pa mislim, da je kar ok) 300 evrov?

"Bodeš odpravil tudi sistem socialne varnosti, celo socialnih pomoči? Širše, kar celotno načelo solidarnosti?"

Ne, pravzaprav je v načrtu del denarja za kulturo preliti v socialne programe.

tstih> Dovolj je, da se reformira kulturne subvencije

Zagotovo, vendar to ne sme pomeniti, da se kulturo prepusti izključno zakonitostim trga. Nacionalno pomembne institucije (glasbene šole, literarna društva, filharmonije, kulturne domove...) in tiste, ki pokažejo kvalitetne rezultate v kulturni produkciji se še vedno splača (to pomeni, da večina sicer ni pripravljena direktno financirat vseh teh organizacij, se pa strinjajo z državnimi subvencijami zanje) in to je zagotovo "narodotvorno porabljen denar". Da morajo biti vsi pogoji, razpisi in postopki, po katerih se je sredstva razdelilo popolnoma javni je seveda temeljna zahteva.

Barakuda in ostali, ki menite, da brez presoje politike o tem kaj je "visoka kultura" in subvencij ne bomo imeli drugega kot joškaste bende ste bedaki in še nepopisni snobi.

Trdite, da povprečen Slovenec ni sposoben konzumirati drugega kot Atomik Harmonik in glupih najstniških komedij v kinu. Kar je žaljivo in ni res. Mnogi Slovenci beremo kvalitetno literaturo, poslušamo kvalitetno glasbo, radi gledamo kvalitetne stvaritve likovne kulture... Tisti, ki pa raje gledajo fuzbal tekme in komedije pa imajo do tega pravico. Vsak naj konzumira to, kar mu maksimalno zadovoljstvo. Zadovoljstvo in rast v trenutku konzumacije je edini namen kulture.

Hkrati trdite, da sami veste, kaj bi moral konzumirati Slevenec. Kar spet ni res. Veliko sem vas bral in nikogar nočem žaliti ko rečem, da niste ravno kompetentni za presojo kulturnih del. A ne se sekirat, saj tudi razne komisije niso. Kultura je tako raznolika in služi tako veliko različnim skupinam ljudi, da to ni možno. Edina presoja kvalitete kulture je v dolgoročnem odnosu ljudi do nje. Vedno. Kaj si misli Barakuda ali neka komisija ministrstva je irelevantno. Ljudje sicer pogosto cenijo nekaj, ko je avtor že mrtev, a tega dejstva tudi vrhunski kritiki niso sposobni korigirati. Edino učinkovito in pravično je dati možnost presoje kulture uporabnikom. Kar je poanta liberalizacije kulture.

Sam koncept jemanja vsem, da se financira kulturna elita je perverzen. Visoka kultura se financira s prispevki tistih, ki v njej uživajo (saj veste sebični zlobni bogatuni dajo nakradene milione za opero...). Da nekdo celo življenje plačuje za nekaj česar nikdar ne bo in noče izkusiti ni prav. Ker ima pravico razmišljati o življenju med gledanjem Naše male klinike. Vaš prezir do njega pa priča o vaši (ne njegovi) majhnosti.

Prerazporejanje pripelje do "kulture" , ki je sama sebi namen. Ni učinkovito in ni pravično. Zagovarjanje prerazporejanja pa je posledica razhajanja med predstavo in realnostjo lastne intelektualne kapacitete. Revček, ki je hkrati snob...

Potem pa vendarle vzamite v roke pesem našega (upam vsaj, da tudi za vas) velikega pesnika F.Prešerna in še enkrat preberite nagovor, ki ga je imel Črtomir v Ajdovskem gradu, preden se poda v odločujočo bitku z Valjhunom .

Ja, Prešerna imamo rad, tega ubogega tepčka, ki se je tolažil z vinskim kozarčkom v roki, da ni alkoholik in blagoslovil vse narode. Le zakaj?
Kateri tuji pesnik je pozdravljal druge narode tako nadobudno, kot je to počel naš velik Dr. Fig?

Trdite, da povprečen Slovenec ni sposoben konzumirati drugega kot Atomik Harmonik in glupih najstniških komedij v kinu. Kar je žaljivo in ni res. Mnogi Slovenci beremo kvalitetno literaturo, poslušamo kvalitetno glasbo, radi gledamo kvalitetne stvaritve likovne kulture... Tisti, ki pa raje gledajo fuzbal tekme in komedije pa imajo do tega pravico. Vsak naj konzumira to, kar mu maksimalno zadovoljstvo. Zadovoljstvo in rast v trenutku konzumacije je edini namen kulture.

Nekdo se res dela neumnega, ali pa res nekaterih stvari ne pozna.

Nikjer nisem trdil, da povprečen slovenec ni sposoben konzumirati drugega kot Atomik harmonik. Če bi to trdil bi bil res krivičen.
Sposoben je konzumirati še marsikaj drugega (in resnici na ljubo - tudi kvalitetnehšega res tudi konzumira). Žal pa velika večina konzumetov, tega ne bi bila sposobna sfinancirati.

Tako se krog zaključi. Ker je premalo posameznikov zmožno sfinancirati tudi kaj bolj zahtevnega in umetniško kvalitetnejšega, se takšni programi (če kulturo v celoti prepustimo trgu) preprosto sploh ne bodo pojavljali, ker ne bo sredstev zanje.

dalje praviš:

Mnogi Slovenci beremo kvalitetno literaturo, poslušamo kvalitetno glasbo, radi gledamo kvalitetne stvaritve likovne kulture...

Pri tem pa seveda (hote ali nehote) spregledaš, da ti to omogočajo subvencije. Če te ukinemo, lahko ti na kvalitetne izdaje dobrih knjig kar pozabiš. Tiste pa, ki bi se vendarle tiskale, pa bodo tako svinsko drage, da si jih tudi ne boš več mogel privoščit.
Pa ne zdaj, da si jih boš izposodil v knjižnici. Malo morgen. Knjižnice so sestavni del celotnega sklopa kulture in se prav zagotovo ne preživljajo z izposojevalnino, pač pa je pretežen del njihovih prihodkov stvar državnih subvencij ali celo direktnega financiranja iz proračunskih sredstev (občinskih ali državnih). Od samih članarin oziroma izposojevalnin, knižnicam še za nakup ene novo izdane knjige ne bi imeli.

Tudi mi ni povsem jasno, kje in kako si ti domišljaš, da si boš ogledal dobra in kvalitetna likovna in kiparska dela, če boš moral plačati tržno ceno vstopnice za ogled razstave?

Eni pač nočete (ali pa res ne) razumet, da so eno kriteriji za subvencioniranje kulture in kulturnih delavcev, drugo pa je prepustitev kulture kot celote delovanju trga.

Da je potrebno glede kriterijev marsikaj dorečt, je tudi meni jasno. Še bolj jasno pa mi je, da prepustitev kulture v celoti delovanju trga, dolgoročno pomeni katastrofalne posledice ne le za kulturo kot tako, pač pa za državo in nacijo kot tako.

Vsega se preprosto ne sme prepustiti delovanju trga, če hočemo vsi, dolgoročno prosperirati.

Se v celoti strinjam z zadnjim postom Barakude1

Bistvo je jype zajel tule:

Razumemo pa, da je produkcija Atomik Harmonik cenejša in se konzumira bolj masovno, kot npr. (ko smo že pri glasbi) glasba Mie Žnidarič in da bo, če bomo pustili, da trg opravi z obema, za glasbo Mie plačevali nekaj desetkrat višjo ceno, kot za glasbo Atomik Harmonik.

Ves kraval je zaradi tega, ker bi se tako določene stvari podražile. Nezaslišano! Vsi naj plačujejo zato, da imajo tisti, ki jih to zanima, cenejši dostop. Enakost?

In sicer da detajlno argumentiraš svojo trditev "300 EUR za vstopnico na baletno predstavo".

Pozval si sicer jype naj ti detalno izdela oziroma argumentira od kod mu cifra vstopnice za eno baletno predstavo(če bi izključno deloval trg)

kakšen bo njegov izračun me trenutno ne zanima, ti bom pa podall jaz en tak izračun, da si boš laže predstavljal problematiko tega področja.

Na sezono baletno gledališče postavi na oder cca maksimalno 30 predstav (to je že zelo veliko, saj preprosto sčasoma vendarle pojenja zanimanje za ogled.)
Povprečno število ogledov na predstavo se vrti tam cca 70 - 80 obiskovalcev. Pri tem so prve predstave veliko bolj obiskane, proti koncu se pač poskuša še maksimalno kolikor se da iztržiti.

Preprost izračun nam tako pokaže, da si predstavo ogleda v najboljšem primeru cca 2.400 do 2.500 glčedalcev maksimalno, kar je za slovenske razmere že izjemen obisk. (če ne vrjameš, si pejd ogledat kakšno baletno predstavo v drugi polovici sezone)

Če bi sedaj pomnožili te 2.500 obiskovalcev s 300 €, dobimo izjemno številko 750.000 € prihodkov.

Super.

A poglejmo si sedaj še stroške ene takšne predstave.
Tolikšen obisk lahko pač pričakujemo le pri izjemnih in znanih balatnih predstavah, zato si oglejmo strošeke za en tako predstavo - ala Labodje jezero.

Pri tej baletni predstavi sodeluje cca 80 članski plesni ansambel po tamalem.
Poleg samega baletnega ansambla je tu še glasbeni del ansambla, ki šteje vsaj 40 glasbenikov.

Tako imamo zgolj in samo tistih sodelujočih, ki bi jim rekli (zgolj pogojno) nastopajoči na odru cca 120.

Vsega tehničnega osebja, od kostumografov s šiviljami in podobnimi pomožnimi delavci, scenaristov, oderskih mojstrov, mojstrov razsveljave in vizualnih efektov, ni še nikjer, a jih za tak projekt potrebuješ najmanj 20.

No, pa smo pri številki 140 oseb (pa smo bili maksimalno skromni)

Da bi tak projekt na odru zaživel pa je menda jasno, da so potrebne vaje, vaje, vaje in vaje.
Povedano drugače. Ena takšna predstava se pripravlja cca od 8 do 9 mesecev.

No pa smo tam.
Te ljudi je potrebno plačati. Če torej za celo leto vzamem povprečno plačo (in to mizerno plačao, za katero bi se večina vas tle drla, da tudi svoje riti ne bi dvignili za ta denar) 1.000,oo € mesočno v bruto znesku, dobimo mesečen strošek v višini 140.000 €.
Če bi jim plačali samo efektivne mesece dela, je potrebno ta znesek pomnožiti še z 9 meseci dela.
Tako dobimo znesek 1,260.000,oo €.

V tem znesku pa ni vračunan niti en € povsem materialnih stroškov (elektrika, kostumi, oderska scena itd)

Če bi torej plačali le sodelujoče, bi cena 300 € ne zadoščala za pokritje stroškov predstave.

Realna tržna cena, ki bi pokrila vse stroške in omogočala še minimalen profit (trg pač terja samo profit, profit in še enkrat profit) bi bila za eno takšno predstavo kot je Labodje jezero med 800 in 1.000 € in še to ob predpostavki enakega obiska.
Če bi se obisk zaradi cen vstopnice prepolovil (kar se skoraj zagotovo bi) bi se morala cena vstopnice povspeti na vrtoglavih 2.000 € za predstavo.

Dokaj podobe izračun bi dobil za oprizoritev opere Aida.

A še zmeraj meniš, da je jype-tov izračun napačen.
Pravzaprav je, ampak v škodo baletnikov.

"Prosim ne bluzi o kvaliteti in harmonik v istem stavku, ker to preprosto ne gre skupaj. Oz, bi bilo fanj, da bi se v okviru pogovora določilo kako vrednotiti kvaliteto, oz kaj pojmuješ pod to besedo. Dokler se tega ne definira je čisto brezpredmetno tako navajanje."

To ni potrebno, ker pogovor ne teče o temu, kdo in kako bo vrednotil kvaliteto ampak o temu, kdo bo produkcijo plačal in zakaj.

Ko se dogovorimo o tem, da ljudem ne bo treba plačevati tvojega izjemno razsipnega življenskega sloga in da si boš za labodje jezero s 120 plesalci plačal sam (...ali pa si ga ne boš ogledal...nekateri toliko na mesec porabijo za čike), potem debato o tem, kaj je kvaliteta in kaj ne prepuščam tistim, ki se želijo s tem ukvarjati.

Država nikakor z denarjem davkoplačevalcev ne sme financirati luksuznih potreb privilegiranih manjšin; to ni njen namen.

Ja. Vsi bomo plačevali, zato da bodo nekateri imeli cenejšo glasbo in knjige. To je realnost. Visoko moralna racionalizacija "nujnih subvencij" pa temelji na nekaj popolnoma zgrešenih predpostavkah:

1. Obstaja kvalitetna in nekvalitetna kultura. To je res. A ne glede na vrednotenje kogarkoli izmed nas. Obstaja kultura za različne ciljne publike. Kvalitetna je znotraj svoje ciljne publike na dolgi rok uspešna, nekvalitetna pa ne. To je edino merilo.

2. Komisija treh zafrustriranih atov in treh zateženih tet bo ugotovila kaj je kvalitetna kultura bolje kot trg. Neumnost (oziroma nerazumevanje kaj je kvaliteta kulture) in poniževalno hkrati (ker ne priznavaš ljudem kapacitete da se odločijo sami).

3. Subvencije omogočajo dostop do kulture bolje kot trg. Bedarija. Jaz si vsako knjigo kupim na (svetovnem) trgu. Subvencije nimajo nič s tem, da me knjige dosežejo. Trg (Konzorcij, Amazon ipd...) je za sodobne neodvisne avtorje naredil tisočkrat več kot vse subvencije skupaj.
Ta nedostopnost je sploh totalna cvetka v času sodobne avdiovizualne produkcije. Ali res kdo misli, da ljudje gledajo, poslušajo in berejo crap, ker si drugega ne morejo privoščiti? Kupil sem Mens Health, ker nisem imel za paperback knjigo? Gledam serijo, ker nimam denarja, da bi prestavil na posnetek koncerta? Poslušam Hit ker nimam za Ars? BS

4. Država mora skrbeti za narod tudi prek skrbi za "pravo" kulturo. Bedarija. Narod lahko prav fino poskrbi zase. Država je popolnoma nesposobna skrbeti za narod, prave vrednote, kulturo in še marsikaj. Če naredi varno okolje in ne počne pizdarij so navedene stvari uspešne. Če dobronamerno prevzame aktivno vlogo, pa dela škodo. To ni vprašanje kaj država kot fenomen sme, vprašanje je kaj zmore. A to je že nekoliko širša tema...

Torej v kolikor boste izvoljeni boste za letalske prevoze uporabljali redne linije namesto charter letal? Po cestah se boste vozili z običajnimi avtomobili brez celega kupa spremstva?

Ja ja .. to spada pač k službi ... neke privilegirane manjšine...

Ali res kdo misli, da ljudje gledajo, poslušajo in berejo crap, ker si drugega ne morejo privoščiti?

Ali res kdo misli, da večina slovencev bere literaturo v tujih jezikih? A ti Cankarja bereš v angleščini?

Predstave po 300 eur na vstopnico nimajo nobene zveze z enakostjo; to je luksuzna dobrina, ki si jo mora vsak plačati sam in brez katere nihče ni za nič prikrajšan.

Ja, ampak zakaj je luksuz? Zaradi narave prireditve? Ne, je Barakuda lepo naračunal koliko pride. Zadeva je draga, ker v njej nastopa več kot 4 ljudi na playback. Čisto enostavno.

podbevna> Subvencije nimajo nič s tem, da me knjige dosežejo.

Narobe. Subvencije so v veliki večini primerov tisto, kar je knjige (če govorimo o leposlovju) napisalo. Ne gre za to, da pisatelji ne bi imeli denarja, gre za to, da so subvencije spodbuda potencialnežem, da sploh poskušajo postat pisatelji. Tako kot izdatno subvencioniramo nekatere študije (na različne načine, tudi z državnimi štipendijami), ker bi sicer imeli poplavo ekonomistov, ker je to tisto, kar naj bi trg zahteval (in naj bi prineslo veliko denarja).

tstih> Zanimivo je, da noben umetnik ne pomisli, da smo Slovenci svoje kulturne vrhunce doživljali v času, ko ni bilo nikakršnih državnih subvencij.

Niti ni bilo slovenske države. Torej, če boste izvoljeni, kdaj se bomo priključili kakšni drugi državi?

Ok zdej me pa resno nekaj zanima:

Ker imate tako željo rezati sklade namenjene kulturi, boste iz tega izrezali tudi splošne in druge knjižnice, katere se tudi napajajo iz enakih skladov?

Tako kot kopitar skrbi za čevlje, tako kulturnik skrbi za kulturo; tu ni prostora za nalogo države.

ok, zakaj pa potem želite REGULIRATI delovanje teh organizacij?

Mimogrede, koliko subvencij sta iz proračuna že dobila Cankar in Prešeren?

Ne ne , narobe se sprašuješ. Koliko ljudi ju je spoznalo zaradi subvencij. To je pravo vprašanje. Če se ne motim smo ju vsi spoznali, ko smo si gradivo izposojali v knjižnicah. Al smo vsi kupovali knjige, sej se ne spomnem...

"Torej v kolikor boste izvoljeni boste za letalske prevoze uporabljali redne linije namesto charter letal? Po cestah se boste vozili z običajnimi avtomobili brez celega kupa spremstva?"

Točno tako. Jemlješ mi besede iz grla.

"Ja ja .. to spada pač k službi ... neke privilegirane manjšine..."

Ne, del tega so nepotrebne neumnosti. Obdržati je smiselno le tisti del, ki ima funkcijo (npr. da drugače ne moreš pravočasno priti nekam in izpolniti urnika, kot s charterjem).

V nasprotnem primeru pa economy class rulz. Nenazadnje ne bomo genijalni matematiki, fiziki ali umetniki, ampak le in samo politiki. Kar je dovolj dobro za navadne državljane je dovolj dobro tudi za politike.

"Predstave po 300 eur na vstopnico nimajo nobene zveze z enakostjo; to je luksuzna dobrina, ki si jo mora vsak plačati sam in brez katere nihče ni za nič prikrajšan.
Ja, ampak zakaj je luksuz? Zaradi narave prireditve? Ne, je Barakuda lepo naračunal koliko pride. Zadeva je draga, ker v njej nastopa več kot 4 ljudi na playback. Čisto enostavno."

Tako, kot sta vila in jahta dragi, ker je precej dela unikatnega, ker ni ekonomije obsega, ker ju dela veliko delavcev. Ampak to ne pomeni, da nista luksuz.

Lp,
Tomaž

V nasprotnem primeru pa economy class rulz. Nenazadnje ne bomo genijalni matematiki, fiziki ali umetniki, ampak le in samo politiki. Kar je dovolj dobro za navadne državljane je dovolj dobro tudi za politike.

Zdaj se mi že zlo, zlo sumljiv.

Z enakimi parolami je hodil v javnost nekdanji komunist (kasnejši oporečnik ) Milivoj Đilas.

Čika Mile (za nekatere Đile) se je vozil v službo s tranvajem (ostali politiki s fičkoti ), In na poti v službo je rad kondukterju in stalim sopotnikom razlaga

"Što je dobro za narod, dobro je i za mene. Nisam ja ništa drugo no do naroda. Jel tako "

No mamo še enga "Kekca", ki se gre podobno finto. Barbika menda tud rad šminkira z enim starim fičkotom

Zdaj mi pa ni čist jasno, po kom se zgledujete v svoji demagogiji, al po tastarih al po tanovih ********

Hvalabogu.

Ne, niti pod razno me ni strah.

Zmotna je tudi predstava, da jaz mislim, kako je ta "nova" stranka, nekaj česar ne bi smelo biti.

Stranka s svojim političnim programom, je povsem legitimna, vse tako dolgo dokler v svojem programu ne predvideva ustavno nesprejemljivih idej.

Da mi sicer program stranke (pa ne le te) ni povšeči, je druga stvar.

Tisto, kar je meni sicer na načelni ravni nesprejemljivo (za katerokoli stranko), je sprenevedanje in prikrivanje pravih političnih nagibov.

Nesprejemljivo je, če mi stranka v političnem programu govori o socialni državi, a jo v resnici na dolgi rok ukinja.

Nič nimam proti, če se na slovenskem političnem prizorišču pojavi nova politična stranka, ki izrazito zagovaja interese elitne manjšine in kapitala, a naj se ne sprenevedajo in naj to jasno zapišejo.

Ko namreč program zelo natačno prebereš, dokaj kmalo uvidiš, da gre za stranko z elitistični stremljenji, ki želi ščititi elitni tanek sloj lastnikov kapitala, kateremu se prilagaja in podreja vse, od socialnih transferov navznoter pojma socialna država, pa vse do temeljitega modificiranja pravnega sistema.

Ta svoja hotenja pa skrivajo in prikrivajo z naslovi kot "socialna država". Ko pa ta del programa dobro proučiš, vidiš, da je daleč od tega pojma.

Ni samo demontaža nacionalne kulture (na dolgi rok) tisto, kar pravzaprav kaže na prave in resnične težnje te stranke. Še marsikaj je kar kaže v to smer.

A ko mi zagovorniki programa vztrjno trdijo in dokazujejo, da so pač nekatere kulturne in umetniške prireditve takšne, da niso namenjen vsem, pač pa le tistim, ki si jih bodo lahko finančno privoščili (torej le peščica, oziroma del družbene elite), mi nehajte nakladati o neki želji kako si želite na

"temelju medgeneracijske solidarnosti zapustiti Slovenijo prihodnjim rodovom boljšo od tiste v katero smo se rodili"

Perverzno je, da priviligirana elita lastnikov kapitala govori o medgeneracijski solidarnosti, ki dolgoročno pomeni le večjo moč in privilegije zanje, ne pa tudi za vse ostale državljane.

Tudi jaz osebno sem nasprotnik idej o idealni in popolni enakosti, izraženi v paroli "vsi imamo enake želodce" ali pa Vsak po svojih zmožnostih, vsakemu po njegovih potrebah".

Vsekakor se mora standard posameznika nujno odražati tudi (in predvsem) po njegovem prispevku k svoji in skupni blaginji.

A družbene dobrine kot so šolstvo, zdravstv, kultura, pravica do dostojnega življena v primeru bolezni, starosti in obnemoglisti, ne morejo in ne smejo ostati ali postati prepuščene zakonitostim trga, ter tako realno dostopne izključno vladajoči kasti.

Pravica do dobrin kot so zdravstvo, izobrazba, kultura nekega naroda, pač niso nekaj, kar si lahko lasti le peščica, ki si povrhu vsega še drzne v svoj program prverzno zapisati, da gre pri tem za "medgeneracijsko solidarnost"

Neglede na vse moje pomisleke, pa je seveda tudi takšna politična optika in takšna politična stranka nekaj, kar je v demokratičnih sistemih nekaj povsem legitimnega.

>> Torej, kdaj mi bodo napeljali fiber v hiso?

Ko boš plačal zanj.

Da pa dva milijona ljudi sofinancira elitno in luksuzno dobrino 2500 obiskovalcem, pa še bolj.

No, kot prvo ni dva miljona tistih, ki so davkoplačevalci, ampak bistveno, bistveno manj. Ampak to sploh ni pomembno.

Pomembnejše od tega je, da so dobrine (kultura je že ena takih), ki preprosto ne morejo in ne smejo biti prepuščene le delovanju trga, ter tako dostopne le družbeni eliti.

Da bi kultura postala dostopna zgolj izjemno tankemu sloju družbene elite, postane jasno vsakemu bebcu, ko se naredijo izračuni za nekatere kulturne prireditve.

Seveda lahko ustvarimo družbo (nekateri si jo zelo zelo žele), kjer bodo zdravstvo, izobraževanje, kultura, vzgoja in sploh vse družbene dejavnosti dostopne zgolj in samo eliti kakšnih cca 10.000 prebivalcev te države.

Pravtako lahko pričnemo ustvarjati družbo, kjer že v naprej predvidimo, da bomo načrtno prikrajšali oziroma onemogočili dostop do zdravstva, izobraževanja in še česa vsem, razen enako tankemu sloju družbene elite.

A si slučajno domišljaš, da bo v takšni družbi prostor tudi zate in tvoje otroke? Dvomim. Če pa si med to elito že sedaj, potem pa je tudi razumljivo tvoje zavzemanje za demontažo pomembnih sklopov socialne države in kulture nasploh.

Nič nimam proti, da obstoji tanek sloj družbene elite, katerega standard daleč presega podpovprečnega ali celo povprečnega državljana (in/ali davkoplačevalca), ostro pa nasprotujem, da bo največja večina financirala in ustvarjala nekaj, kar bo postalo izključna dobrina in privilegij majhnega dela družbene elite.

Če povzamem, ti praviš, da hočeš državo, ki bi skrbela za ljudi, jaz pa hočem državo, ki bi skrbela zgolj za to, da ljudje lahko sami poskrbijo zase.

Povsem napak me povzemaš.

Jaz pravim, da

mora država poleg tega, da poskrbi za pogoje kjer bo lahko v prvi vrsti vsak dela sposoben posameznik poskrbel tako zase, kot za druge, poskrbeti tudi za to, da bodo vsem (ne glede na narodnost, raso spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino. ) zagotovljene tudi možnosti dostopa do zdravstvene nege in oskrbe, izobrazbe, kulture, pomoči v primeru bolezni starosti ali obnemoglosti in podobno.

Nič tudi nimam proti, če si del družbene elite za svoje želje in svoje potrebe ustanavlja ustanove kjer bodo navedene dobrine podvržene izključno delovanju trga.
Tako ne ne bi nič motilo, če bi si del družbene elite omislil gledališče Miše Mrkaiča & co, ki bi delovalo izključno na tržnih temeljih. Še več. Zaradi mene se lahko dogovorijo, da smejo predstave v takšnem teatru obiskovati le člani družin 100 najbolj bogatih državljanov.

Nasprotujem pa temu, da bi vzpostavli družbeni model, kjer bi vse navedene dobrine uravnaval izključno trg.

A sedaj razumeš razliko med tvojim in mojim pogledom na družbeno ureditev.

>> Pa mi ga nihce ne omogoca. Vsaj ne po neki konkurencni ceni.

Sam si si odgovoril. Vsaka reč ma svojo ceno in nekdo jo mora plačat. Vprašanje je al jo plačajo "vsi" al "vsi uporabniki".