Kultura in kulturniki nekega naroda

Nihče nikogar ne sili, da je kulturnik. Vsak gre lahko delat kot vsi ostali. In vsak lahko plačuje prispevke za socialno varnost, tako kot vsi ostali.

Uvodni citat, je citat enega izmed naših TP (v neki drugi temi), ki me je je spodbudil, da odprem novo temo.

Ob zgoraj citirani misli, se mi namreč zastavlja vrsta vprašnj.

Ali sploh lahko eksistiramo kot narod in nacija brez lastnih kulturnih dosežkov? Brez lastnih kulturnikov?

Smo mar lahko kot majhen narod, sploh obstali brez zavednih kolturnikov, od Primoža Trobarja pa preko barona Žige, pa vse od Prešerna, Cankarja, Balantiča, Fliserja, Jančarja, Šelige itd dalje.

Se ni mar naša narodna in narodnostna zavest oblikovala, kalila in nenazadnje obstala tudi (če ne morda ravni zaradi) njih in njihovih umetniških in kulturnih doprinosov.

Je mar možno, da si majhen (številčno) narod privošči in kulturo prepusti izkljkučno delovanju trga.

Kakšne bi bile kratkoročne in dolgoročne posledice na narodno bit, če družba kot celota (in država) ne bi zmogla, ali ne bi hotela subvencionirati kulture in kulturnikov.

Das Volk kann nicht ohne eigene Kultur bestehen. Hätte es keine von unseren Schriftstellern, Dichtern u.a. gegeben, würden wir nun dieses Thema im Deutschen behandeln. Und ächzen drüber, warum unseren Jugendlichen immer mehr gefällt, sich im Englischen zu äußern.

Že če sem prav razumel tvoj prvi post (ironično v angleščini z namenom), si odlično prikazal, kaj bi se dogajalo danes. Jaz sem samo pokazal, kaj bi se zgodilo že prej.

Že že, vendar kakor je meni jasno naši čislani kulturniki (Prešern, Trubar, Cankar,...) niso prejemali velikih socialnih podpor, pa so kljub temu ustvarili boga in pol.
Če danes nek kulturnik ne more prdnit brez da mu država plača socialo potem je to njegov problem in naj gre raje ploščice polagat. Ne vem zakaj nekateri kulturniki tako zelo podcenjujejo sebe in svoje izdelke da so mnenja da se brez obilne socialne pomoči ne morejo preživljati?

Tam en režiser, igralec ali pa pevec bo živel od mene (nas)? Zakaj že? Jst take kulture ne rabim.

Braavooooo, bravooooo, perci....res bravooooo.

Ukinimo filharmonijo, zaprimo narodno in univerzitetno knjižnico, ljubljansko dramo spremenimo v kavarno, mestno gledališče ljubljansko preuredimo v poslovne prostore za mlade podjetnike, zaprimo muzeje in galerije, kustose pa naženmo keramične ploščice polagat ... operni pevci naj začnejo pr "turbo angelsih" prepevat "cinco marinco", baletniki naj spokajo kamor vedo in znmajo ... slovenske filme končno sežgimo v opomini vsem, ki si domišljajo, da bodo še naprej lahko zapravljali težko prigarane denarce piscev "programske opreme" in ljubitelje "znamk" ...

bravo perci...res bravo.
Takšni kot si ti so ponos slovenskega naroda.

Daj mi no povej, član katere stranke si?
In prosim te, daj ... kandidiraj za predsednika, da dam svoj glas zate, ki boš prispeval k narodovemu blagorju.

Mimgrede, a boš tud ti med kanditati za predsednika v "Hri-baru". Ideje imaš odlične.

Človeštvo je čisto lepo živelo nekaj tisočletij brez državno financiranih šol, delavci so se izšolali kot vajenci (ker kot vajenci tudi že delajo, to prav praktično zmanjša stroške njihovega šolanja).

Ja, človeštvo je par tisočletij živelo tud brez sodobne medicine. Gremo jo ukinit, če je lahko moj prapraprapraded brez nevrokirurgije, bogami, lahk tud jaz

Tam en režiser, igralec ali pa pevec bo živel od mene (nas)? Zakaj že? Jst take kulture ne rabim.

ja, evo, še en zagovornik tržnega (turbofolk) modela umetnosti. Kr tako naprej...še ene par se nas nabere, pol pa lepo odpustimo one barabe lene neprofitabilne Ne bo noben kurac od slikarja živel na moj račun! Kar ne more preživet na trgu - naj crkne!

Hmm, zakaj že država plačuje socialne prispevke uslužbencem RKC-ja?

Meni se finančno kulturniki niti ne zdijo zelo resen problem. Včasih je najbrž metanja denarja skozi okno zanemarljivo ali na kakšen čuden način celo koristna reč.

Tale država bo probala porabiti med 40 in 50% GDPja, pa če se postavimo na glavo. Nekaj (do precej) bo dala tudi nazaj, jasno.

Kar "mene boli" je samo to, da so naši Bučkoti za moj okus tako mimo. Sicer morajo bit, mensezdi, ne gre drugače.

Če vzamemo samo enega najmanj slabih po mojem mnenju - Janeza J., trenutnega PM - je okoli svoje izvolitve nekaj čežnal o dotcomih, kakšen fiasko da je to bil.

Gospd Janša, samo Google je vreden več kot država ki jo vodite, zato ne serite klanf, prosim.

Hočem reči to, da tale "kulturniško gospodarska elita so eni Kekci". Se pa zavedam, da je to nekako za pričakovat. Povem pa vseeno.

No, to je vsekakor lahko (in verjetno kdaj tudi je) problem.

Ampak to je nekaj povsem drugega, kot popolna odsotnost družbenega subvencioniranja v kulturo, kar eni tako vneto zagovarjajo.

In kdo odloči, katero kulturo bo narod sponzoriral? Zakaj ne turbofolka?

> Mimogrede, tvoje in percijeve ideje so nevarno blizu ne tako davni preteklosti

Očitno mi vseeno ni uspelo napisati dovolj absurdnih predlogov, da bi se opazilo, da sem stvar zastavil malce sarkastično. Kar se mi zdi zelo slab obet za prihodnost [:\\\\]

Torej, sem mnenja, da je potrebno kulturo podpirati, kar pa seveda ne pomeni, da mora biti podpora vreča brez dna (kar pa velja tudi za druga področja in ne le za kulturo). In to kljub temu, da bi umetniki med umiranjem za jetiko v Cukrarni mogoče ustvarjali bolj doživeto in od srca kot v z državno podporo kupljenem stanovanju. Če nekdo nekaj ustvarja, naj za to nekaj tudi dobi (in avtorske pravice so pač sistem, da so tudi umetniki v precejšnji meri na trgu in niso odvisni le od dobre volje države in mecenov, ampak to ne spada v to temo). Če plačujemo ljudi za to, da tekajo po travniku in brcajo žogo, jih lahko plačujemo tudi za to, da napišejo kakšno knjigo.

TheJack zdravo razmišlja. Zdej, lahko se Barakuda tukaj usaja in punta, pa to ne spremeni dejstva, da ureditev, kot jo imamo sedaj, pač ni fer.

Delno se strinjam s TheJack-om, povsem pa s perci-jem.


Namrec:

Vsi veliki slovenski kulturniki (ocitno Barakuda pozna bolj Pesnike/Pisatelje, a obstajajo tudi slikarji, kiparji, filmarji, arhitekti, komponisti, etc...) ki KAJ pomenijo, oz so kaj PAMETNEGA prispevali slovenski kulturi so zacudi ziveli po svoje, od svojega denarja, in vsekakor ne od kaksne drzavne podpore.

Logika je namrec socialisticno preprosta:

Ce dobim XXX eurov na mesec ne glede na to kako "sranje" proizvedem, zakaj bi se potem matral?
Ce pa teh XXX eurov ne dobim, potem pa mora moj izdelek biti preklemano dober da jih zasluzim po navadni poti.
In tako lahko nivo kulture visamo skoraj zagotovo. Ce izberemo socialno podporo, se nivo visa zgolj po kaksnem nakljucju.

P.S.: Nekaj si govoril o filharmoniji.
Moj kolega igra v filharmoniji, pa jaz nic ne vem da bi mu drzava dajala kaksno podporo. On namrec ni "svobodni umetnik", temvec je redno zaposlen v filharmoniji. Kje je torej tu problem? Seveda je Filharmonija kot ustanova verjetno financirana s strani drzave (MK), a jaz sem dobil obcutek da je debata bolj o svobodnih kulturnikih, kot o kulturnikih nasplosno ;)

Preteklost je dala kulturnike, ki so zgradili kulturo in identiteto naroda.
Sedaj imaš dve možnosti, kako to kulturo (nujno potrebno btw.) dediščino ohraniš:
-Imaš pasivno, izolirano društvo, ki ohranja to staro kulturo in ne uvaža nobenih tujih novitet (nima niti potrebe po domačem kulurnem razvoju)
ali
-Imaš odprto, dinamično, vse bolj globalizirano društvo, ki pa za ohranitev identitete potrebuje svež dotok domačih idej, da se ne porazgubi ob poplavi tujih idealov.

Trg kulture je enak kot vsi drugi ekonomski trgi - ali si kulturno izoliran, ali si nov, inventiven, dinamičen ali pa propadeš oz. te prevzamejo drugi.

P.S.: Nekaj si govoril o filharmoniji.

Moj kolega igra v filharmoniji, pa jaz nic ne vem da bi mu drzava dajala kaksno podporo. On namrec ni "svobodni umetnik", temvec je redno zaposlen v filharmoniji. Kje je torej tu problem? Seveda je Filharmonija kot ustanova verjetno financirana s strani drzave (MK), a jaz sem dobil obcutek da je debata bolj o svobodnih kulturnikih, kot o kulturnikih nasplosno ;)

perci, tipično zate, da potem, ko se ti zadeve logično in smiselno ne izidejo, poskušaš zadevo omiliti z napačnimi občutki.

Vsak kulturni prostor (tako tudi slovenski) ima pleado ustvarjalcev. Del njih dela in ustvarja v institucijah kot so filharmonija, gledališče in podobno.
Ta del kulturnih delavcev ki jih praviloma sploh težko uvrščaš med umetnike v pravem pomenu besede (praviloma gre za poustvarjalce) z izjemo režisrjev, koreografov, scenaristov itd. financira družba (deloma) neposredno, tako da so te osebe tam zaposlene.
A umetnost ni le tisto kar vidiš na odru ali filmskem platno. Vsi ustvarjalci že po naravi svojega ustvarjalnega opusa ne morejo biti v nekem rednem delovnem razmerju (glede svoje ustvarjalnosti).
Težko (pravzaprav nemogoče) si je predstavljati, da bo nek poet redno zaposlen kot poet, nek pisec romanov ali dram (ala Jančar) redno zaposlen kot pisec dram, nek kipar redno zaposen kot poklicni kipar.
A če to ni možno, to še ne pomeni, da se naj družba kot celota odpove tej vrsti umetnosti.
In zadj tisto kar je najpomembneje.
Da nekdo sploh pridobi status svobodnega umetnika se je moral najprej že izkazati s svojimi deli.
Najprej je v zakladnico narodnega kulturnega bogtstva že vložil nekaj, zaradi česar ga je okolje in stroka sprejelo kot umetnika, ustvarjalca ki nekaj prispeva za slovensko kulturo.

A ker preprosto ni možno vsak mesec napisati enega romana, postaviti enega monolitnega kipa, spisati ene opere, naslikati velikega platna itd in povrhu vsega najti še kupca (nenazadnje je trg jezikovno za nekatere ustvarjalce vendarle premajhen), se jim družba in država parvzaprav na nek način le oddolžijo za njihovo dosedanje delo in jim hkrati omogočijo nadaljne ustvarjanje.

Govoriti o nevem kakšnih zneskih za maloštevične svobodne umetnike (vsi po vrsti so se že morali izkazati - če je kakšna izjema zaradi vez in poznanstev je to le anomalija, ne pa sistemska rešitev), pa je ne le daleč od resnice, pač pa tudi popolna odsotnost razumevanja celotne razžnosti kulturne problematike in družbene potrebe in nuje po ohranjanju in vzdrževanju ter spodbujanju kulture nekega naroda nasoloh. Še posebej mološtevičnega kot je slovenski.

Poleg tega se očitno spregleda, da so umetniki tisti del narodne biti, ki nas v svetu prezentira v najžlahtnejši luči in če plačujemo prispevke za neke veterane pa še koga, daj mi no povej pameten razlog zakaj pa naj bi se odpovedali lastnim kulturnikom. No, zakaj?

p.s.
še kratka replika na opazko, da "poznam" sam literate.
Ne, poznam tudi druge, le da sem naštel predvsem literate, ker so bolj znani (splošno) od Bolke, Slane, Tomaniča, Cjuhe itd. Pa še z drugih zvrsti bi lahko tudi našteval, a nima smisla, a ne.

Država bi brez kulturnikov še naprej čisto spodobno funkcionirala, brez gospodarstva bi pa kaj hitro propadla. Torej ni nobenega pametnega razloga, da še naprej subvencioniramo kulturnike, delavcev v gospodarstvu pa ne.

Tole je pa ena večjih zablod. kar sem jih zadnje čas prebral.

NE, ne bi čisto spodobno funkcionirala. Pravzaprav na dolgi rok sploh ne bi.
Pa tudi če bi, v tistem najbolj ekstraktnem pojmu države, bi to pomenilo le funkcioniranje na pravno upravnem nivoju.
Na dolgi rok se država ne bi mogla obdržati, ne kot nacionalna država in tudi ne kot država nasploh.
Za obstoj države in družbe je kultura nujna. Kaj prinaša odsotnost kulture in onemogočanje kulturnega izražanja (če ne celo preganjanja) je zgodovina že pokazala.

a jih mogoče ni bilo? brez državne pomoči so nardil neprimerno več kot vsi naši podpiranci skupaj.

sicer pa, če jih šele čas potrdi, kako naj država loči zrno od plev? kako naj prepozna tiste, ki jih bo šele čas potrdil in jim prizna status? al bo kar vsak, ki bo tko hotu mel ta status in podporo?

Toda zdi se mi prav (predvsem pa družbeno potrebno), da omogočimo eksistenco in ustvarjanje tistim, ki so se že izkazali.

Je državna podpora nujen pogoj da ustvarjajo?
Sej svoje prvo delo, s katerim so se sploh prvič izkazal so nardil še brez podpore. Torej podpora očitno ni nujna.

Je pa njena prisotnost potuha in zmanjšuje potrebo po novih delih. Kvečjemu povečuje obseg nizkokvalitetnih del. Človek enkrat neki nardi, si nardi ime in dobi status, potem pa v intervalih dela glih tolk "da obdrži status".

edit: vlogo države pri kulturi vidim le v vzpostavljanju infrastrukture, kjer se kultura lahko razvija. torej kakašne ustanove (galerije, drame, ...), jasna in učinkovita pravna razmerja (avtorske pravice, ...) morebitni (!!!!) natečaji, nagrade etc.

jemanje delavcem z 300eur netto in plačevanje vseh prispevkov "kulturnikom" z 1300eur netto se mi zdi neukusno in povsem neopravičljivo. to je elitizem.

Je pa njena prisotnost potuha in zmanjšuje potrebo po novih delih. Kvečjemu povečuje obseg nizkokvalitetnih del. Človek enkrat neki nardi, si nardi ime in dobi status, potem pa v intervalih dela glih tolk "da obdrži status".

No, vidim, da ti stvarnost na tem področju ni ravno znana.
Zadeve so namreč takšne. Ko nek avtor v svoji ustvarjalni vnemi, zanesenjaštvu in naivnosti (nemalokrat na robu eksistenčne bede) ustvari neko umetniško stvaritev, upoajoč na vse pozitivne posledice, se običajno zgodi le ena zadeva ... moralno priznanje in skrajno bedna materialna statisfikacija.

Poglejva samo primer

Vsako leto se v ljubljanski mestni hiši odvija vsedržavna kiparska razstava, kjer rastavlja po strogi selekciji le okrog 25-30 % tistih, ki se na javni natečaj prijavijo.
Glavna in najprestižnejša nagrada je Nagrada Župana Ljubljane.

In kaj ta nagrada predstavlja?

Predstavlja "Priznanje" kot kos papirja, ki ga lahko daš v okvir in obesiš v dnevno sobo, ter dodatno še (podatek za leto 2006) 150.000,oo SIT s čemer je eksponat tudi odkupljen ?!?

Kdorkoli se vsaj malce spozna na kiparstvo, vam lahko pove, da že materialni stroški enega eksponata iz brona, presegajo zgoraj opisano nagrado.

Obetati si zaradi te nagrade neko povečano prodajo, ali bog ne daj, celo naročilo postavitve kakšne javne skulpure, pa je milo rečeno tudi čista utopija.

Pri tem ni odveč povdariti, da je to tudi edina takšna vsedržavna pregledna razstava kiparjev sploh.

In sedaj sva tam. Povej mi no, zakaj potem en kipar (Colarič naprimer) naj živi še naprej v bedi in pomanjkanju, ko pa se je vendar pred strokovno in drugo javnostjo že izkazal kot umetnik, namesto da mu omogočimo vsaj koliko-toliko človeka vredno življenje in mu omogočimo tudi nadaljne ustvarjanje.

Zavedam se, da ne bodo vsi, ki bodo subvencionirani, zapisani v zgodovino kulturne dediščine, a če je samo eden, je to več kot dobra naložba, tako za državo, narod in nacijo kot tako.

Jasno, imamo še druge možnosti. Tudi tiste, da bomo raje keramične ploščice polagali za druge nacije in druge narode, kot pa gojili in ohranjali lastno identiteto.

Gre samo za stvar izbire.

Osebno se zavzemam za tisto, ki dolgoročno nosi koristi (tudi s pomočjo mojega denarja) kot pa kratkoročne oskosrčne in predvsem pritlehno zavidljive interese.

Bi pa rad poudaril še to, da je v mojih očeh velika razlika med pojmom kultura in pojmom umetnost.

Tudi pri meni.

A bodimo iskreni, bore malo bo umetniških del v družbi, ki ne da nič ali skoraj nič, na svojo kulturo in svojo kulturno dediščino.

Being an artist in Slovenia

Zanimiv blog, ne vem sicer kako točen ker se ne gibljem v teh krogih, vendar se mi zdi dosti verjetn. Slovenci smo dovolj zadrti da tisto kar ni všeč profesorju ki že 50 let sedi na akademiji, pač ni umetnost. Zaradi tega lahko zmečemo 75% BDP kulturnikom pa bomo še vedno proizvajali zgolj povprečne produkte. Umetnost je predvsem sveža ideja, ki pride naenkrat sama od sebe, ne da greš spet kot vsak ponedeljek sedet v atelje pred kup gline razmišljat kaj za boga bi iz njega sestavil...

> Vprašanje je, kaj bi ustvaril Prešeren v sodobni Sloveniji, podprt z državnimi štipendijami.

Najbrž niste vedeli, da so Francetu Prešernu v resnici dajali celo življenje eno štipendijo. Zaradi birokratske napake so mu jo pozabili ukiniti ob koncu njegovega šolanja.

Špasno, ane?

UTD, itak.

In to je pomembno, ker ?

Prešerna sem dal samo kot primer. Njegovega življenja pač ne poznam in si lahko namesto njega predstavljaš koga drugega. Hotel sem povedati le, da je umetniško ustvarjanje močno odvisno od okolja oz. situacije v kateri se posameznik/umetnik nahaja. Pa naj bo to revščina, bogatija, neuslišana ljubezen ali kaj tretjega.

Hotel sem povedati le, da je umetniško ustvarjanje močno odvisno od okolja oz. situacije v kateri se posameznik/umetnik nahaja. Pa naj bo to revščina, bogatija, neuslišana ljubezen ali kaj tretjega.

Replika niti ni bila namenjena toliko tebi, kot samo splošen vpogled v nekatera dejstva (katera imajo nekateri povsem zgrešena)

In ja, ustvarjana sila v posamezniku ima različne motive, a vseeno mora vsakdo jesti in piti (vsaj vodo). Pa tudi streha nad glavo je nekaj kar potrebuješ.

In kdor si domišlja, da so tisti prispevki za maloštevilne svobodne umetnike nekaj kar jim omogoča lagodno življenje je malce skregan z realnostjo.

Nenzadnje, tudi za izdelek (umetniški) potrebuješ neka sredstva.

A misliš, da dobiš (naprimer) bron zastonj. A misliš, da livarja zanima od kod umetniku denar, ko terja plačilo za odlitek.

Mimogrede (za tiste, ki jim je to manj znano).

Odlitek (torej samo odlivanje - običajno material ni vračunan) enga portreta ali doprsnega kipa stane cca 500,oo€ . Če pa gre za kak večji kip, pa te cene vrtoglavo rastejo. Če bi jih zapisal, bi jih več kot polovica tukajšnjih diskutantov mislila, da se mi je zmešalo, pa se mi ni.
No, pa si izračunajte koliko ostane kiparju.
(koliko ostane piscu pesniške zbirke, pa sem že podal izračun v temi o avtorskih pravicah)

Pravzaprav je realnost takšna, da imajo livarji praktično monopol nad tem. Ja, in njihovi prihodki so neprimerno večji od prihodkov umetnikov, in to daleč večji.

In ob vsem tem, bi nekateri radi ukinitev nekaterih avtorskih upravičenj, pa še subvencije bi ukinli.

Zmeraj bolj vrjamem, da so umetniki za povprečnega slovenca več kot očitno le nujno zlo. Pravzaprav le ekonomsko zlo, ki ga je potrebno omejiti, kjer se le da.

No, sej če kateremu uspe, bi se pa ti isti "modeli" hvalili in po prsih trkali z svojo slovensko zavednostjo in bili "ponosni" na naše sorojake umetnike.

Ja, ampak samo pod pogojem, da bodo revni in bodo po potrebi crkavali od lakote, ali pa kakšnim državniškim birokratom ploščice polagali.



Pa še kratka replika glede Prešernove štipendije.

Ja, različni sistemi so imeli različne oblike pomoči (tudi umetnikom). Vsekakor je videti, da je bil celo mračni srednji vek, vključno z "zaostalo in in primitivno" RKC umetnosti bolj naklonjen kot danšnji čas.
In mimogrede - Vatikan JE država in ne le religiozna institucija RKC.

Zda nimajo filmskega sklada in imajo zato le komercialne filme in ne dobrih. Redki so dobri.

Drzave z najvecjo blaginjo in stopnjo razvitosti so tiste, ki najvec namenjajo za kulturo in umetnost in od nje najvec tudi imajo in tudi niso ogrozene v smislu izgubljanja identitete.

Avstrija da v Evropi najvec na prebivalca za umetnost in je tudi turisticna velesila tudi zaradi tega.

Se Slovenija skrije v primerjavi z njo. Skandinavija je podobno.

Folk, ki razmislja enodimenzionalno primerja tekstilko z umetniki.

Kar skozi desetletja pocnejo umetniki na neki tocki tudi omogoci ali ne omogoci okolja, ki je tako napredno in zdravo, da ma tekstilka kaj delat ali pa da se ji hitro najde alternativa.

Korelacija med blaginjo drzave in vlaganjem v kulturo in umetnost imata mocno korelacijo.

In tisti, ki misli, da ZDA niso podpirale umetnosti v zadnjih desetletjih je samo neobvescen. Oni so ciljano promovirali dolocene tipe umetnosti s katero so promovirali ZDA po svetu. Se slikarske razstave po bienalih so pedenali.
Pa ZDA imajo velik trg in lahko tam prezivi marsikaj. Tudi nacionalna identiteta je mocna, ker gre za velikostevilcen narod. Slovenije brez umetnosit in kulture ze zudavnaj nebi blo vec.

Kak Mrkaic bi z veseljem v naci koraku salutiral komurkoli, ki bi mu na koncu meseca kaj nakazal. Ne povecevat kuzel, ki bi se kadarkoli komurkoli prodali.

Tekstilna industrija nima nobene korelacije z kulturo. To je industrija, ki trenutno v Sloveniji nima komparativnih prednosti in je nima smisla na silo vzdrzevati ampak je potrebno najti kaj cemer se da konkurirati.

Ravno v umetnosti in pa sportu Slovenija edino lahko izstopa in tekmuje in morda v redkih izjemah v znanosti ampak tam je ze sploh vse vezano na budgete v teh dneh.

S cem se pa Slovenija v svetu lahko ta moment pohvali lepo prosimi? Z umetniki, sportniki, znanstveniki..

Politiki so nezanimiv in nekvaliteten crap, za vrhunsko znanost nimamo realnega denarja, ekonomsko smo celo nad realnimi zmoznostmi tako da pojma nimam kako vam nekaterim ni jasno, da je kultura in umetnost nekaj drugega kot entertainment.

Za kozlat je ko vidis retardirano mladinko ko joka ko gre posrani retard ven iz BARa, ko se tako kurcevo neinteligentno zalego vzgaja s takimi kretenizmi. Butaste male kokosi, ki jim je edini cilj v zivljenju, da je nekje na TVju in da jo potem nek ploscicar z dragim avtom pac v rit sopa in ji pijaco placuje.

To je trenutno nivo slovenske popkulture.
In izbori za misice, ko na odru v salonarjih hodi trop pleharic pod odrom pa jih kupuje par S.Pjev. In se mediji to potem povelicujejo.

Bruh!

Se dobro, da mamo vrhunska gledalisca, nekaj solidnih filmskih reziserjev nekaj res vrhunskih sodobnih umetnikov ipd..

Ne bit enodimenzionalni.

No saj, ampak s tem pomagaš ravno tistim, ki so že uspeli (vsekakor tudi taki potrebujejo pomoč, da še naprej navdušujejo občinstvo in kritike :-)). Jaz sem to temo bolj razumel v smislu kako ustvarjati pogoje, da bo takih posameznikov več oz. kako prepoznati umetnike na začetku poti, ko so brez imena in brez sredstev.