Liberalci

Mam eno vprašanje za tstiha - kaj pa razne neumnosti, ki jih nenadzorovan trg zna povzročit? Recimo, ena znana je borzni zlom v prvi polovici 20. stoletja, ki se je saniral kr lepo število let. Al pa bolj ali manj uspešno napihovanje in pokanje raznih balončkov, ki znajo za sabo potegnit marsikaj (nekaj let stagnacije japonske ekonomije, recimo). Kako bi se pa borili proti temu? Ker trenutno nam lih managed market ekonomija (ki jo pštekate kot grozo in horor najvišjega ranga), kjer država posega in blaži razne šoke, preprečuje, da bi se pojavili cikli v pravem pomenu besede - od booma do ka-booma. Al pač predlagate filanje žepov (in skladišč) takrat, ko je vse super in pol čakanje, da mine dno gospodarskega cikla?


Ker tole, kar sem zaenkrat prebral, je pač (sploh okoli kulture) bolj jamranje nad kao nekimi privilegiji, ki jih je treba čimprej ukinit, pa bomo živeli srečno do konca svojih dni...če verjamemo v pravljice. Torej - makroekonomija, javne finance, javna uprava, ipd...daj kaj o tem povej.

Se mi zdi, da si ga narobe razumel. Pravi, da ker v baletu nastopajo več kot štirje ljudje, namesto katerih se dere kasetofon, balet stane več.

To seveda pomeni, da če zmagajo, bomo balet hodili gledat na Dunaj, v Trst ali pa v Budimpešto, ker ga pri nas ne bo (je predrag), prav tako bo najbližja drama onstran naših meja.

Pošteno, vendar malce nerodno. Bržkone se bo ceneje preseliti v drugo državo, kjer bo država poskrbela za financiranje sociale, kulture in izobraževanja, ker bo pri nas trg te reči popolnoma pohabil in si jih bo lahko privoščilo le najbogatejših nekaj odstotkov prebivalstva, ostali pa bodo, tako kot nižji sloji američanov, odkar ga svira GWB, izviseli.

BigWhale> Pa mi ga nihce ne omogoca. Vsaj ne po neki konkurencni ceni.
WarpedOne> Sam si si odgovoril. Vsaka reč ma svojo ceno in nekdo jo mora plačat. Vprašanje je al jo plačajo "vsi" al "vsi uporabniki".

Če bom jaz kandidiral in bom izvoljen, bomo priskrbeli denar iz proračuna za obilne subvencije, ki jih bodo dobili najugodnejši izvajalci, da bodo optično omrežje razširili tudi v ekonomsko manj zanimiva območja države. Država bo tudi financirala obvezno opismenjevanje vseh delavcev, ki plače dobijo iz proračuna (učiteljev, policistov, uradnikov, zdravnikov, knjižničark, pravnikov), da bodo znali uporabljati internet in obvladali razumevanje angleškega jezika. Vsi, ki se bodo znanju upirali in ne bodo opravili izpitov, s katerimi bi dokazali, da so sposobni uporabljati sodobno tehnologijo, bodo odpuščeni. V 21. stoletju pač ne more biti opravičila za funkcionalno nepismenost.

Vprašanje, ni konkretno kultura - vprašanje je čisto načelno.

Ali mora država skrbeti za svoje državljane? To je to kar zagovarjajo socialisti in ko rečejo:

Ne pravimo, da mora država skrbeti za državljane, a "mora država ... poskrbeti tudi za to, da bodo vsem (ne glede na narodnost, raso spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino. ) zagotovljene tudi možnosti dostopa do zdravstvene nege in oskrbe, izobrazbe, kulture, pomoči..."

Torej, ko olupiš BS mora država skrbeti za državljane. To je lepa ideja, ki ima le eno majceno napakico - ni mogoča. Vprašanje, ki ga je izpostavil že Smith ni Ali je dobro, da država skrbi za državljane. Vprašanje je ali to sploh lahko učinkovito naredi (to se je zameglilo tja do osemdesetih let in se predstavljalo kot politično vprašanje - kar se pri nas še dela- a je čisto ekonomsko vprašanje). Odgovor je žal ne. Država ne more učinkovito skrbeti za svoje državljane. Sredstva, ki jih ti kolektivno namenjajo za to prek države so popolnoma neučinkovita in velika večina družbenih programov po 2. sv. vojni ni prineslo pričakovanih družbenih koristi, posamezni pa so celo proti produktivni. Zato je edina logična rešitev, da se za specialne družbene cilje skrbi prek specialnih institucij (gospodarskih družb, zavodov, NGO-jev), država pa se iz tega popolnoma umakne. Ja tudi kot neposredni ali posredni financer se mora umakniti.

Tako sicer država ne financira več družbenih programov, je pa zato učinkovita pri svoji glavnih funkcijah ter POCENI. Tako daš ljudem dejansko enake možnosti, učinkovito pravno zaščito, predvsem pa jim pustiš velik del tega, kar ustvarijo sami. Če ljudi razbremeniš ti bolj učinkovito poskrbijo zase, kot lahko zanje skrbiš ti. To je pač dejstvo.

Tako sicer Barakuda in ostali izgubijo kulise dobre koklje, ki skrbi za nas in naš narod. A ta kulisa, je tako služila parcialnim interesom posameznikov, ki so se okoriščali v megli demagoških floskul.

Aja, bodo Liberalci ustavili gradnjo hidroelektrarn na Muri in postavili raje dve novi nuklearki?

"Pravtako lahko pričnemo ustvarjati družbo, kjer že v naprej predvidimo, da bomo načrtno prikrajšali oziroma onemogočili dostop do zdravstva, izobraževanja in še česa vsem, razen enako tankemu sloju družbene elite."

Naši nasprotniki lahko to začnete ustvarjati, če si želite. Liberalci pa bomo le reformirali kulturne subvencije in del prihranjenih sredstev namenili izobraževanju, zdravstvu in sociali.

podbevna> Torej, ko olupiš BS mora država skrbeti za državljane.

Ne, to ni res. Država mora poskrbet le za to, da trg ne onemogoči preživetja državljanom (kar se v povsem tržnem gospodarstvu zlahka pripeti, saj riziki, ki te lahko stanejo precej več kot si kadarkoli imel, obstajajo).

Vprašanje je le, kje se na posameznem področju postavi meje. Meni se zdi smešno, da moram plačevati za javno zdravstvo, če je itak nedostopno (ker bi moral čakati skoraj leto dni na vsako trivialno preiskavo) in moram v kritičnem trenutku vedno plačati zasebniku. Bistveno bolje je bilo prej, ko se je klinični center kljub strahotno neučinkoviti socialistični državi zgradilo bistveno prej kot pediatrična klinika (ki si je očitno že danes nihče ne more privoščiti, sicer bi jo že prostovoljno plačali, kajne) in so mi bile kvalitetne (upam si trditi, da bolj kot danes) storitve tega centra dostopne.

Nisem prepričan, da je bil bivši sistem zdravstva slab, se pa zavedam, da je bil predrag - da takšnega nismo bili sposobni financirat in da bi se (kot se tudi je) taka reč prej ali slej zlomila ker bi dolg morali vrniti. Ampak če lahko gospodarska rast financira druge reči, lahko financira tudi tako učinkovito zdravstvo, če ne danes pa čez 20 let. Vsekakor se mi zdi to cilj, k kateremu je vredno stremeti. Ni razloga, da bi se odrekli konkurenci: reč se enostavno uredi s koncesijami in potem zdravstvene ustanove še vedno tekmujejo za denar, le da so univerzalno dostopne vsem in da nikomur ni treba čakati absurdno dolgo časa samo zato, ker si "boljše zdravstvene storitve" ne more kupiti.

podbevna> Sredstva, ki jih ti kolektivno namenjajo za to prek države so popolnoma neučinkovita in velika večina družbenih programov po 2. sv. vojni ni prineslo pričakovanih družbenih koristi,

Smešno, da rečeš kaj takega - jaz lahko iz glave naštejem par projektov, ki se ne bi nikoli realizirali, če jih ne bi realizirala država (nuklearka, avtoceste, klinični center, telekomunikacijsko omrežje). Učinkovitost peša, a vsekakor pomete z učinkovitostjo trga - če bi se zanašali na trg, bi v prekmurju bili še danes brez telefona (ker se ga tja ne splača napeljat za denar, ki ga prebivalci tam lahko plačajo), namesto avtocest bi imeli regionalne, ker večjih nihče ne bi financiral, nuklearka bi pa sploh bila nezanimiv projekt, ki se izplača šele po več deset letih (če se sploh, saj bi v tržnem gospodarstvu elektrika iz termoelektrarn bila cenejša in dražje in čistejše jedrske nihče ne bi kupoval).

Pomembno je, da se ustvari mehanizme, prek katerih država lahko trg spremeni tako, da se zasebnikom izplača vlaganje v družbeno koristne projekte. Vsekakor podpiram, da se država umakne gospodarstvu, vendar naj ob tem pazi, da gospodarstvo ne povozi državljanov.

podbevna> Če ljudi razbremeniš ti bolj učinkovito poskrbijo zase,

Če bi bilo to res, bi kakšna država take vrste bržkone že obstajala. Mi lahko namignete, zakaj še ne? Zakaj v ZDA (po katerih se pogosto zgledujete) države sofinancirajo gradnjo avtocest, znanstvenih ustanov ali pa jedrskih elektrarn, na primer?

> Aja, bodo Liberalci ustavili gradnjo hidroelektrarn na Muri in postavili raje dve novi nuklearki?

če so kaj zvesti sami sebi, bi morali dat gradnjo elektrarn v privatne roke. proizvedena elektrika gre potem tja kjer dobijo zanjo najvišjo ceno... ravno zato v svetu ni niti ene liberalne države. no, razen kolonije...

"Smešno, da rečeš kaj takega - jaz lahko iz glave naštejem par projektov, ki se ne bi nikoli realizirali, če jih ne bi realizirala država (nuklearka, avtoceste, klinični center, telekomunikacijsko omrežje). "

Ni modro mešati minimalne države, ki jo predlagamo Liberalci z nabuhlo državo, kot jo predlaga konkurenca. S tem, da država gradi ceste ne moreš opravičetati kulturnih subvencij - tako kot ne s socialno državo.

Mimogrede, ko smo že ravno pri velikih projektih;

1. država NI realizirala novega onkološkega inštituta, je pa minister Keber preprečil projekt gradnje zasebnega onkološkega inštituta.

2. Telekomunikacijsko omrežje je država zgradila, ker
1. je bila edina, ki ga je smela graditi (zakon je dopuščal obrtnikom tri zaposlene),
2. država ga je gradila po nagravžno monopolnih pogojih, saj nas je cel kup za piškav telefon plačalo 2000 mark ali več v času, ko je bilo to nekaj povprečnih plač,
3. je bila telekomunikacijska pokritost pod državo porazna.

Liberalizem ni anarhija. Koncept minimalne države vključuje temeljno infrastrukturo, pravno državo, majhno in učinkovito socialno državo. Toda za te pojme se ne da skriti vsega;

da se to skuša skriti pa dokazuje tale pogovor, kjer bi nekateri radi iz tega, da država ne bo financirala opernih predstav z več baletniki kot gledalci prišli do tega, da bodo ljudje umirali na ulicah in da ne bomo imeli cest.

Resnica je nekoliko drugačna. Če kulturniki in elite začnejo plačevati lastne račune, bomo lahko presežke dali direktno za več cest in za sociale. To so nasprotujoče si proračunske postavke.

Mene še vedno zanima odgovor na BigWhalovo vprašanje, al bo raje modra tišina, da se ne bo treba v prihodnosti zagovarjati po "nepremišljenih obljubah?".

Zanimivo, stalno se omenja kako se bo kulturnikom odvzelo, da se bo dalo šolstvu in sociali. To, da bi se šolstvo reformiralo, tako da bi končno opravljalo poslanstvo bolj primerno sedanji družbi ni govora. O reformi sociale, ki bi nudila podporo resno tistim, ki so je potrebni tudi ni govora. O kakšni reformi politike tudi ne. Torej vse je dobro, le kulturniki vam parajo živce. Zanimivo je to, da če bi šli delati izračune, bi verjetno ugotovili, da je kulturna "potratnost" še najmanjše zlo.

Kako bo pa s kulturno dediščino? Se vzame tudi ohranjanju te denar, al samo ljudem, ki izvajajo dejavnosti, ki padejo v zgoraj omenjeni zakon. Vključno s splošnimi knjižnicami seveda.

> Ni modro mešati minimalne države, ki jo predlagamo Liberalci z
> nabuhlo državo, kot jo predlaga konkurenca. S tem, da država gradi
> ceste ne moreš opravičetati kulturnih subvencij - tako kot ne s
> socialno državo.

Sedaj pa se ze politicno izmikas vprasanjem... ;)

Vprasanje je torej konkretno, ali bo "vasa" drzava kaj storila pri razvoju telekomunikacij in TK omrezij? Bo storila kaj pri razvoju cestnega omrezja. In elektricnega?

Ali pa to ne spada vec v minimalno drzavo? Torej, bo cesto in elektriko imel tisti, ki si jo bo sam zgradil in napeljal, prav tako telefon?

"Ali pa to ne spada vec v minimalno drzavo? Torej, bo cesto in elektriko imel tisti, ki si jo bo sam zgradil in napeljal, prav tako telefon?"

Mislim, da sem odgovor že dal. Temeljna infrastruktura (cesta in elektrika) sta minimalna država; v operativnem programu 08-12 bo precej govora predvsem o cestah, ker je to področje, kar so ga pretekle vlade najbolj polomile (pokritost z elektriko je zadovoljiva, optika pa ni temeljna infrastruktura oziroma imaš ali boš imel kmalu na razpolago boljše tržne možnosti).

Konkreno internet? Ker si prihranil pri selitvi moraš zdaj sprejeti ta strošek, ki je višji od drugih, kot posledico tega prihranka; dokler se tvoj kraj ne razvije. Kje boš imel točko preloma (donosnosti) svoje investicije ni stvar države. ;)

V programu je napisano, da se zagotavlja primerljivo državno infrastrukturo vsem delom Slovenije. To ni trivijalno, je pa fair vizija. Razpravlja se npr. o selitvi nepotrebnih državnih agencij in služb ven iz prestolnice, ker bi imelo to številne pozitivne eksternalije. V primeru cest pa se to meri z povprečno oddaljenostjo od določenega tipa ceste.

Smo pa zdaj že preveč globoko v operativnem programu. Politični program daje načelo - primerljivost infrastrukture. Operativni program pa potrebuje marsikaj, kar je v delu, npr. ocena makroekonomskih učinkov; zato (in ne zaradi političnosti) je nehvaležno govoriti o tem. Ker - prodajaš tisto, v kar verjameš, da bo delovalo. Torej potrebuješ najprej preveriti operativne točke, preden lahko zavzameš stališče.

Ne pravijo zastonj - Mudrac čuti.

tstih> Npr. plačujemo samostojnim kulturnikom z nemajhnimi dohodki socialne prispevke, hkrati pa vsakih nekaj mesecev najdemo kakšno 19 letnico, ki stanuje v avtu, ker nima kam.

To se tudi meni zdi abotno, a bi rad vseeno slišal od tebe, da bomo socialne prispevke še vedno plačevali samostojnim kulturnikom z majhnimi dohodki, da jim ne bo treba stanovati v avtu, medtem ko bomo te prispevke odrekli zgolj tistim, ki bodisi niso kulturniki, bodisi dovolj zaslužijo, da si jih plačajo sami.

Moja mama sicer je kulturni delavec, vendar si statusa samostojnega kulturnega delavca ne upa pridobiti - kar je škoda, ker bi zagotovo ustvarila več (tudi zase), če ji ne bi bilo treba hoditi v službo - zato ker s statusom ne prihaja nobena vrsta socialne varnosti. Če iz kakršnegakoli razloga ne moreš ustvarjati, ali pa celo lahko ustvarjaš, pa nihče noče ali ne more tvojih del tržiti, si na slabšem, kot bi bil na cesti. Poenostavljeni upravni postopki in zelo fleksibilen trg delovne sile bi to popravil, a le za tiste skupine ljudi, ki niso indoktrinirani v socializmu in se težko spoprimejo z novo lahkotnostjo bivanja (jaz sem npr. brez težav v zadnjih petih letih zamenjal pet služb, moja starša pa v več kot trideset letih komaj eno), kar pa ne pomeni, da nam zanje ni treba poskrbeti.

Po drugi strani ima moje dekle, ki je krajinska arhitektka, status samostojnega kulturnega delavca, a ta se mi zdi precej zgrešena organizacija njene oblike dela. Trenutno se obnese, saj s sodelovanjem pri strokovnih raziskavah, umetniških in načrtovalskih natečajih vedno ustvari dovolj kvalitetnega gradiva, da podaljševanje statusa ni težava, pa vendar se mi zdi, da bi bilo veliko bolje, če bi obstajal status samostojnega podjetnika, ki ne bi bil tako birokratsko neroden in rizičen.

tstih> In tudi o reformi šolstva je v programu govora, le da ga nisi prebral. Predlog nostrifikacije diplom, učbeniki, financiranje.

Uh, precej več bo potrebno - jaz bi na primer za začetek (to sem že omenil) uvedel obvezno opismenjevanje vseh vzgojiteljev, učiteljev in profesorjev. Nesprejemljivo je, da ne znajo uporabljati sodobnih načinov komunikacije vsaj tako dobro, kot jih znajo njihovi učenci, dijaki in študentje. Nujno bi bilo tudi spremeniti togost učnega načrta in zahtevati le rezultate - ne pa tudi da se mora učiteljska stroka držati (si drznem reči) zanikrnih učnih načrtov kot pijanec plota. Dovolil bi vpeljavo strokovno preizkušenih pedagoških metod, ki so trenutno bolj ali manj nedostopne večini mladine, ki bi jih nujno potrebovala (od vseh teh težav v veliki meri izvira tudi kriza vzgojiteljske/učiteljske avtoritete). Tudi zoper starše bi nastopil ostreje - če starši ne poskrbijo za otroka je treba imeti mehanizme, ki šoli omogočijo, da otroka postavi v okvire obveznega šolanja, ali pa naj starši poskrbijo za posebno šolanje, katerega rezultate se uradno preverja. V skrajnih primerih bi posameznim staršem odvzel možnost pritožb zoper šolske ukrepe - saj se starši vedno pogosteje borijo za privilegije svojega otroka, ne da bi od njega zahtevali tudi najmanjšo mero samokritične zadržanosti in tako v očeh vseh otrok spodbijajo avtoriteto pedagoških delavcev, ki je nujno potrebna za učinkovito šolsko delo.

tstih> operativne podrobnosti pa sledijo pred volitvami in deloma po volitvah.

Ampak s takim odnosom se bojim (ali pa veselim, bom videl, ko zvem operativne podrobnosti) da po volitvah ne bo nič več. Največ ljudi se glede politične opredelitve ravna po inerciji in tako jim je treba jasno povedat, zakaj naj bi vaš program deloval bolje. Vsakič, ko se vname debata, podobna tej, vedno vztrajam, da je treba ljudi najprej izobraziti v duhu tržnega gospodarstva in kapitalizma, šele potem se lahko začne uvajati radikalne spremembe, ker sicer jih ljudje enostavno ne bodo znali preživeti. Če bodo spremembe razumeli, bodo od njih seveda imeli koristi, zato je to tudi sicer dolgoročno ceneje in povsem smotrno.

Naši politiki so isti (le barva "kravat" se spreminja) še od začetka države. Nabirali ali utrjevali so si izkušnje, znanje in poznanstva po svetu. Predvolilne programe spreminjajo na 4 leta, ker dejansko za državo niso pomembni, le glasove brainwash ljudstva s tem dobijo. Državo vodijo vedno in povsod bogati "tajkuni", ki ponavadi velike stranke tudi financirajo. Reforme, ki jih vsaka vlada želi izpeljati so seveda usmerjeni v zadovoljevanje teh bogatih, ki so jih financirali. Ker pa je pri nas še vedno večina prebivalstva iz "tovarniškega" sloja, kateri so pod velikim vplivom raznih sindikatov, tega ne more nobena vlada izpeljati v celoti.
...

Zatorej je po mojem prav, da državo vodijo izkušeni politiki, ki naj bi poznali kako stvari potekajo pri nas in mednarodnem političnem prostoru (če ne drugega se ponavadi znajo protokolarno obnašati). Bolj smiselno bi bilo najnadobutnejše od teh zbasati v novo stranko, ki bi kar najdostojanstveno predstavljalo Slovenijo v svetu. Doma pa počasi nadaljevalo smer katero SLO pelje ne glede na oblast. Lahko jih le seznanimo, kaj vse si želijo tudi mladi bodoči politiki, ki se bodo hočešnočeš kalili pri trenutnih vladajočih.

Priznam nisem še prebral programa "ta nove" stranke niti ne vem kdo ste ustanovitelji. Moram pa rečt, da če ste mlajši od 50let in politično nezreli, vam ne zaupam že v osnovi. S to forumsko blodnjo o nefinanciranju kulture in športa države pa se moje slutnje le potrjujejo.

BluPhenix> Problem je v tem, da otroci v šolah pridobijo premalo "uporabnega" znanja.

V bistvu ne. Znanja imajo ogromno, ne pridobijo pa komplementarnega znanja, ki bi jim omogočilo uporabiti pridobljeno znanje.

Je že res, da ni nič narobe, če se morajo otroci naučiti kaj tudi na pamet, vendar je pomembneje, da kadar kaj pozabijo, znajo tudi zgooglat (ali poiskat kjerkoli drugje).

Druga pomembna reč je pa sama pedagoška metodologija - učni načrti morajo omogočati, da se otrokom glede na njihove potrebe prilagodi sistem dela tako, da bodo pridobljeno znanje znali kvalitetno uporabljati, ne pa da ga bodo znali zgolj izkazati zaradi ocene. Tega trenutni sistem praktično ne omogoča.

Zabavno je brati debato, kjer nekdo zelo lepo identificira starejše, v socializmu vzgojene osebe, ki miselno niso zmožne preskoka, potem pa ti takšna oseba pride in začne razlagati, kako je večina Slovenije delavstva (povsem zgrešena teza, večina Slovenije je srednji sloj), ki ga zagovarjajo sindikati (ki zadnja leta le izgubljajo članstvo in torej zagovarjajo vse manj ljudi) in da bi on kar ostal na dobri poti (njegova pot pa je doslej prinesla - nizko rodnost, mlade brez stanovanj, bankrot pokojninske blagajne, daljšanje pokojninske dobe, nižanje bodočih pokojnin, visoko obremenjenost odvisno zaposlenih z davki in prispevki, zanič in nekonkurenčno šolstvo in katastrofalno zdravstvo).

Tale sodelovanje sindikatov in politikov "nad 50 let in iz ustaljenih strank" daje zelo, zelo slabe rezultate za Slovenijo, pa zelo dobre za sindikaliste in druge interesne skupine. Mi bomo poskrbeli, da se to spremeni in da bodo rezultati dobri za vse - ne le za sindikaliste - ampak tudi za delovno aktivne, za mlade, za tiste, ki se trudijo.

"do zdaj smo ugotovili, da se bo treba odpovedati precejšnjemu delu umetnosti, vrhunskega športa in nekaterih servisov države, ki smo jih vajeni"

Tega nismo ugotovili. Ugotovili smo, da bo država kulturo, šport in cerkev prenehala izdatno financirati in da si bodo te dejavnosti morale najti druge vire (direktno iz prostovoljnih prispevkov iz dohodnin in indirektno sponzorstvo države preko regulacije mecenstva ter raznih skladov, kamor se bo stekel denar iz privatizacije).

Kultura se bo morala bolj prilagoditi svojim odjemalcem (navadnim ljudem) in manj uradniškim in državnim elitam, da bo lahko še naprej uspevala.

Kulturniki bodo morali dobiti posluh za soljudi. Davki so bili mehanizem, ki ti dve skupini ločuje in omogoča, da ni neposrednega stika. Zato tudi imamo toliko nekvalitetne in neživljenske državno subvencionirane kulture. Oblikujejo se t.i. "kulturniški krogi" istih nekaj tisoč posameznikov, ki porabijo subvencije in ne plačujejo svojih računov.

Tako pridobljen denar se bo namenil za pomembnejše potrebe volilcev - za krepitev resnično potrebne sociale in kot tax refund (ki pa ga bo vsak po lastni presoji zopet lahko namenil za kulturo, šport ali cerkev)

Tako kot kultura se bosta tudi šport in cerkev morala bolj nasloniti na mecenstvo in na prostovoljne prispevke iz dohodnin. Cekrev pa se bo financirala še iz vernikov in iz premoženja, kultura in šport pa bosta morala razmisliti o tem, da privabita v dvorane ljudi - gledalce in podjetja - sponzorje.

Poklic cerkvenika, kulturnika in športnika se bo tako izenačil z vsemi drugimi poklici in delavci v Sloveniji. Nobenih posebnih ugodnosti več ne bo.

tstih:

dej ti meni tako, z laičnimi izrazi povej, ali se bi vaša stranka zavzemala za socialo in gospodarske/ekonomske razmere po vzoru skandinavskih držav?

kjer nekdo zelo lepo identificira starejše, v socializmu vzgojene osebe, ki miselno niso zmožne preskoka

Misliš? Poglej koliko komunistov je postalo demokratov

potem pa ti takšna oseba pride in začne razlagati, kako je večina Slovenije delavstva (povsem zgrešena teza, večina Slovenije je srednji sloj)

Jaz sem govoril o tovarniškem prebivalstvu, ki zaseda navečji kos na torti zaposlenih po dejavnostih ( glej črko D) in srednji sloj ni več v istem rangu kot je to bil včasih, ko so si ta termin izmislili.

in da bi on kar ostal na dobri poti (njegova pot pa je doslej prinesla - nizko rodnost, mlade brez stanovanj, bankrot pokojninske blagajne, daljšanje pokojninske dobe, nižanje bodočih pokojnin, visoko obremenjenost odvisno zaposlenih z davki in prispevki, zanič in nekonkurenčno šolstvo in katastrofalno zdravstvo).

Slovenija vsaj statistično kaže vse boljše rezultate, dejstvo pa je tudi, da je kupna moč vse večja, kar je za ~ 15 let staro državo kar OK. In ne boste verjeli za to so krivi tisti bivši komunisti. Nizka rodnost je trend razvitih držav in naša tukaj žal ni izjema. Se pa strinajm, da bi lahko država lahko ponudila mladim družinam večje ugodnosti. Mladi brez stanovanj? Ne vem če ima katera EU država toliko mladih s svojimi stanovanji kot pri nas. Če se nima za najemnino je pa drugo vprašanje.Vse kar si omenil s penzionisti, pa je povezano z nizko rodnostjo in tudi to je problem večine razvitih držav. Glede davkov, se strinjam, da bi lahko malo znižali davke na plače. Šolstvo je do sedaj funkcionioralo povsem ok, sedaj pa so ga na hitro prilagodili bolonjskemu in s tem degrederali en del že izobraženih (visokošolstvo), po strokovnosti pa IMO nismo nikoli zaostajali in ga bomo sedaj z bolonjsko le še malo zmodernizirali. Zdravstvo je še vedno zelo konkurenčno ostalim tujim, tako cenovno kot po strokovnosti. Ni pa več vse zastonj, ampak sej to je liberalcem jasno ;)

Mi bomo poskrbeli, da se to spremeni in da bodo rezultati dobri za vse

Tole je zelo lep slogan za na jambo-ta ... Pa poznate vi koga od politikov v EU, ali kje drugje po svetu? Si znate predstavljati kako voditi državo, javno upravo, proračun, policijo ...? Ali le želite priti v parlament in se učiti vse to od tistih, ki to delajo že 15 in več let? Pa ne provociram, samo sprašujem. Ker če ste kredibilni in vse to obvladate bi vas morda celo podprl, ker me je trenutna oblast, ki naj bi tudi bila svež veter, kar malo razočarala.

Meaning?

:: kako je večina Slovenije delavstva (povsem zgrešena teza, večina Slovenije je srednji sloj)
: Jaz sem govoril o tovarniškem prebivalstvu, ki zaseda navečji kos na torti zaposlenih po dejavnostih (glej črko D) in srednji sloj ni več v istem rangu kot je to bil včasih, ko so si ta termin izmislili.

Jaz termin srednji sloj poznam v definiciji: sloj, ki ima 0,5 - 2 x povprečen OD in v lasti stanovanje. Za to definicijo kvalificira okroglo 80% prebivalstva.

:: in da bi on kar ostal na dobri poti (njegova pot pa je doslej prinesla - nizko rodnost, mlade brez stanovanj, bankrot pokojninske blagajne, daljšanje pokojninske dobe, nižanje bodočih pokojnin, visoko obremenjenost odvisno zaposlenih z davki in prispevki, zanič in nekonkurenčno šolstvo in katastrofalno zdravstvo).
: Slovenija vsaj statistično kaže vse boljše rezultate, dejstvo pa je tudi, da je kupna moč vse večja, kar je za ~ 15 let staro državo kar OK. In ne boste verjeli za to so krivi tisti bivši komunisti.

Slovenija primerjalno kaže slabše rezultate od vzhodnih tekmic. Dejstvo je, da smo startali iz bistveno boljše pozicije, vendar naše prednosti nismo znali izkoristiti in zato smo zaostali. Problem je tako akuten, da posledično naši politiki spreminjajo retoriko. Danes se hvalijo, da smo najboljši od novih članic EU. Kot, da to nismo bili ob padcu socializma in kot da nismo prednosti na številnih področjih ves čas izgubljali.

Del EU ima težave s počasnim razvojem in za dohiteti te bomo potrebovali še 30 let, Irske, Luxemburga in Švice (ki ni EU) ter nekaterih drugih naprednih držav pa s sedanjim tempom ne moremo dohiteti, ampak lahko le še bolj zaostanemo za njimi.

In še gledano skozi daljše časovno obdobje na primeru - pred socializmom je bila Grčija gospodarsko za nas tretji svet, danes pa se veselimo, da jo dohitevamo. To je posledica nizkih donosov na vlaganja.

: Nizka rodnost je trend razvitih držav in naša tukaj žal ni izjema.

Je izjema. Razvite države kot so denimo ZDA in Švedska so nad obnovitveno rodnostjo in imajo prirast. Zakaj Slovenija ne, ko je pa po tvoje tako odlično vodena s strani ljudi, ki po tvoje "znajo" voditi?

: Se pa strinajm, da bi lahko država lahko ponudila mladim družinam večje ugodnosti. Mladi brez stanovanj? Ne vem če ima katera EU država toliko mladih s svojimi stanovanji kot pri nas.

Preveri ponovno, ker to ni res. Slovenija ima enega največjih deležev pri starših stanujočih mladih v EU; vsako leto pa se že od 1996 zvišuje delež stanujočih v stanovanju staršev ali sorodnikov. Delež stanovanj v lasti gospodinjstev je visok zaradi jazbinškove privatizacije (ker so jih ljudje lahko odkupili po diskontnih cenah), vendar je hkrati to zavrlo stanovanjski trg in zato med skupinami vlada stanovanjski prepad.

Hkrati pa je poleg % stanovanj potrebno upoštevati še obremenjenost mladih z dolgovi za stanovanje, participacijo staršev pri nakupu.

Najboljši kazalec stanovanjske politike bi bil število povprečnih plač za stanovanje. In ta kazalec že 15 let pada.

: Če se nima za najemnino je pa drugo vprašanje.

Ima se za stanovanje, nima pa za najemnino, eh?

: Vse kar si omenil s penzionisti, pa je povezano z nizko rodnostjo in tudi to je problem večine razvitih držav.

Ne. Pravzaprav je povezano z nevzdržnim PAYG sistemom in s političnim kupovanjem upokojencev (s strani tvojih "modrih voditeljev"), najhujše nas šele čaka, ko se baby boomerji začnejo upokojevati. In Slovenija je izjema, saj bi imela po projekcijah in opozorilu OECD največji delež javnih sredstev za pokojninske izdatke, če sistema ne stabilizira.

: Glede davkov, se strinjam, da bi lahko malo znižali davke na plače.

Odlično.

: Šolstvo je do sedaj funkcionioralo povsem ok, sedaj pa so ga na hitro prilagodili bolonjskemu in s tem degrederali en del že izobraženih (visokošolstvo), po strokovnosti pa IMO nismo nikoli zaostajali in ga bomo sedaj z bolonjsko le še malo zmodernizirali.

Če smo tako dobri, zakaj potem ni nobene slovenske univerze na Šanghajski lestvici 400 najboljših svetovnih univerz? Če že ne na prvih mestih bi se spodobilo, da bi bile vsaj okoli stotega mesta? Zakaj smo po funkcionalni pismenosti osnovnošolcev slabši od -pomisli- Američanov?

: Zdravstvo je še vedno zelo konkurenčno ostalim tujim, tako cenovno kot po strokovnosti. Ni pa več vse zastonj, ampak sej to je liberalcem jasno ;)

Zanimivo. Raziskava OECD nas je po učinkovitosti vlaganj v zdravstvo postavila na 18. mesto od 22. držav, pa čeprav zanj namenjamo enak % BPD kot Švedje, ki so čisto pri vrhu in čeprav so plače zaposlenih skoraj dve tretjini porabe sredstev - torej je relativen strošek kar dober vatel za merjenje.

Vse slovenske vlade uglednih voditeljev, ki znajo voditi države ne znajo skupaj zgraditi enega samega Onkološkega Inštituta, ene stavbe.

"Pa poznate vi koga od politikov v EU, ali kje drugje po svetu? Si znate predstavljati kako voditi državo, javno upravo, proračun, policijo ...? Ali le želite priti v parlament in se učiti vse to od tistih, ki to delajo že 15 in več let? Pa ne provociram, samo sprašujem. Ker če ste kredibilni in vse to obvladate bi vas morda celo podprl, ker me je trenutna oblast, ki naj bi tudi bila svež veter, kar malo razočarala."

Ne.

Ker nas je večina delala v gospodarstvu pojme proračun, vodenje in omejitve virov poznamo bistveno bolje od politikov in ne tako, kot sedanji politiki. Mislim, da se natanko to izraža v našem programu.

Pri takšnih vprašanjih nikoli ne pozabi, s kom se primerjamo. Z Jelkom Kacinom, z Borutom Pahorjem. Kaj so že njune gospodarske izkušnje, razen politikantstva in obdobja vladanja obrambnega ministrstva, ko se je obnavljalo stare tanke in kupovalo pokvarjene havbice in pilatuse?

V Sloveniji načeloma nič ni nerešljivo zapravljenega. Ampak, da bi se lahko izboljšali si vendarle moramo priznati dvoje: 1) slabo stanje stvari in 2) odgovornost sedanjih politikov za slabo stanje.

"Sloveniji ni šlo nikoli boljše"

Pred II. svetovno vojno nam je šlo -relativno gledano s stališča tedanjega sveta- boljše kot danes. Ne pa tudi v absolutnem smiselu, ker je vmes 70 let razlike. V tem času smo imeli svetovno vojno, komunistično revolucijo in Balkansko vojno, tako da ni čisto razumljivo napisano kdaj nam bi lahko šlo boljše?

Stanovanja rastejo 15 let. Vsako leto je slabše.

Trend luknje v pokojninskem skladu v 15 letih je večanje. Sklad se ne pokriva s tekočimi prispevki. Mlajšim smo podaljšali dobo, zvišali prispevke in bodo dobivali nižje pokojnine.

Rodnost pada skoraj tako, kot rastejo cene stanovanj.

V 15 letih od osamosvojitve nismo ustvarili nobene multinacionalke. Privabili ključnih investicij.

Plače odvisnih zaposlenih so obremenjene z mejno stopnjo 42 odstotkov pri čemur se niti ne štejejo socialni prispevki.

Učinkovitost zdravstva je po mednarodnih primerjalnih študijah nizka.

Te stvari -družina, dom, delo & podjetništvo, zdravje in pokojnine - so ***ključne stvari*** v življenju ljudi. Če nam gre tukaj tako slabo je zgodbe o uspehu konec.

Gledano s pozicije nekoga, ki sedi v svoji koči in si samo ne želi, da bi se kaj spremenilo gre dobro tudi Burkini Faso, toda na takšen način si narod uničuje prihodnost. Gre nam zelo slabo, vendar ljudje na dno (hvalabogu) še ne padajo tako hitro in zato je tistih, ki to že dodobra čutijo malo (to so predvsem mladi in odvisni zaposleni), ključno vprašanje zrelosti za reforme pa je, koliko je tistih, ki se tega poraznega stanja vsaj zavedajo in ga ne zanikajo.

Po moje jih vedno manj naseda zgodbam, da "je vse v najlepšem redu" in sprejme dvige upokojitvenih starosti, davke na samskost, nižanje donosov pokojnin, reformiranje nabora storitev zdravsta in proračunski primankljaj vseh 15 let od ustanovitve do danes; kot signal, da je "vse v najlepšem redu in nam gre dobro".

p.s. Tvoj odnos konzervativnosti do novih strank je po mojem kar v redu. Toda ima bistveno pomankljivost. Če v obstoječem naboru strank ne znajo popraviti teh problemov (in vsi so imeli priložnost), kako boš našel tistega, ki jih zna?

Hvala, ampak raje bomo igrali na karto resničnega stanja. Jaz osebno sem sedel na bistveno bolje plačanih foteljih od poslanskega in le ta ni vreden moje čiste vesti in umazanega imena. Če je stanje slabo ne moremo trditi, da je dobro samo zato, ker nekateri ne želijo slišati, da ni dobro; lahko pa odkrito ponudimo kri, znoj, prah in solze.

"Jaz osebno sem sedel na bistveno bolje plačanih foteljih od poslanskega in le ta ni vreden moje čiste vesti in umazanega imena."

Potem bos nekako tako kot Kramberger, dobrotnik? ;)

Torej, tstih,

kako je s skandinavskim modelom? Brez političnih floskul, prosim...

Aha, mene se nekaj zanima. Kaj bo z vsemi odvecnimi ljudmi v Javni/Drzavni upravi. Teh je ze sedaj prevec oziroma so napacno vodeni in imajo precej casa, da vrtajo po nosovih.

Oziroma tako, predstavljam si, da ima minimalna drzava tudi minimalno stevilo zaposlenih ljudi.

Drugo, kaj pa je z vojsko? So v planu kaksne reforme?