Holographic universe

Vem, da mi bo žal, ampak če misliva isti princip holografije, kje za boga svetega si našel kakršne koli vzporednice z vzhodnjaškimi filozofijami?

Ne skrbi, poimenovanje je zadnje s čimer bi se ubadal. Še vedno, kje je povezava.

P.S. tisti linki so zelo, hm kako bi se lepo izrazil, new-agerski

Mene te teme do srca nasmejejo!

Mene pa jezi zlorabljanje znanosti v poskusih legitimizacije stapljanja povsem neskladnih filozofskih idej ali iskanju novih modrosti v delih, ki jih je že zdavnaj povozil čas. Kar je še slabše, včasih se potem negativna konotacija prenese celo nazaj na povsem nedolžno znanstveno teorijo. Obup!

Nevem kakšen je film, ampak hologramski princip ni bedarija ali kar za lase privlečen.

Hehe, tisti Alah je tudi mene čisto šokiral, ko sem gledal filmček samo z enim očesom (z drugim sem bral Slo-Tech )

Drugače pa zadeva res spominja na Matrico, kaj drugega zanimivega pa ni v njem.

brez zadnih cca 10 min.

tko pa je navadna čip verska propaganda

David Bohm

Zasadil sem majhno seme, na Vas je da nadaljujete temo, poveste svoja mnenja.
Bistvo je razvidno.

Torej.

1. Ali dopuscate moznost da je nas cutila varajo, in da je nam vidni svet samo iluzija nasih cutil, ter da dejansko ne obstaja externi svet( taksen kakrsnega sprejemamo)
2. Vse kar obstaja zunaj nas in nas sestavlja, bolje receno iz cesa smo, je valovanje.
3. Ali je dejansko vse to zacasen hologram? Je nasa zavest hologram? In kdo je ta ki "perceive" dogajanja in navidezno sodeluje?

4. Ali bi to dejstvo, vplivalo na nase delovanje, in ce bi to znanost dokazala( ki je vsebovana v nas samih), kaksne bi bile implikacije taksnega zavedanja?
5. Ali je mozno da clovek podozivi svoja lastne intepretacije informacij, se preden se te manifestirajo v obliko; torej nam vidni objekti, slike, svet?
6. In ce je to mozno, kaksno bi bilo videnje?

Kaksne so logicne implikacije le tega?

Ali to pomeni da ljudje, v vsem cemer delujejo,pocnejo, pocnejo zato, ker verjamejo da to kar "perceive" je resnicno?

Potemtakem je vse kar se dogaja samo iluzija, ki pa povzroca notranja nestanovitna stanja posameznih ocividcev te zunanje realnosti.

Ce bi razumeli,da zunanji svet pogojen z lastno osebno projekcijo, potem bi delovali tako da bi ta notranji svet ( torej pomeni zunanji) priredili tako, da bi bil poln mira in notranjih stanj ki so ugodna, radostna.


S tem skladno bi se spremenila navidezna zunanja realnost, ki pa je sam odsev notranjega.

No, kaj Vi mislite?

No, kaj Vi mislite?

Daj še kak filemček.

Ce bi razumeli,da zunanji svet pogojen z lastno osebno projekcijo, potem bi delovali tako da bi ta notranji svet ( torej pomeni zunanji) priredili tako, da bi bil poln mira in notranjih stanj ki so ugodna, radostna.

dragi sejalec , obveščamo vas da lahko popolen mir v sebi dosežete z skokom v bazen napolnjenim z tekočim dušikom.

1.Jaz sem potencialni starec, ki bo se trpel in trpi.
2. Nisem telo, ampak ta ki je v telesu. Moje telo je moj stroj. Jaz sem upravljalec.( ce se tega zavedam, potem se moje trpljenje avtomatsko zmanjsa, izkuseno preverjeno dejstvo.)
3. Sem bil v dolocenih stanjih, ki so bila ugodna in radostna, a tezko je obdrzati taksna stanje zavesti, se da, a za to je potrebno veliko casa, osredotocenosti, in gre za koncept vdanosti, odrekanja...itd
A kar sem hotel s tem povedati je jasno in zelo razvidno. Ce bi razumeli da je zunanji svet, projekcija notranjega, potem ali za to kar se grebemo, v ekstremnih primerih za kaj ubijamo,povzrocamo nemir, ima kaksno vrednost? Razmisli, kaj se zgodi z svetom, kajti le tega sestavlja zavest.

Jasno sem podal kaksna je tematika, zato prosim, sodelujete, ce ne pa ok.

> Ce bi razumeli da je zunanji svet, projekcija notranjega

Že da projiciramo navzven svoja psihološka stanja. Vendar zunaj je trdi realni svet, ki nima kakšnega sočutja ali sovražnosti do nas.

Ampak popolno brezbrižnost, razen nekaterih ljudi in kakšnega psa. Ti so lahko nebrezbrižni. Ti so lahko prijateljski ali sovražni.

Vendar "Naravi" zate ni nič mar. Ne v dobrem, ne v slabem. Zrasti in skapiraj to dejstvo.

ajin> JAz imam odnos z Naravo, jo obcudujem in spostujem, in vem da sem delcek Nje. Zame je celo se zavestna, ker ce ne bi bila, kako bi potem jaz lahko bil zavesten, bil red sam?

Kje spiš? Pod smreko? Vsako noč pod drugo?

Če ne, ne živiš v sožitju z naravo.

HM, zanima me, kaj je vec vredno?

Znanstveni opis narave, ali videnje narave?

Ko recem videnje , to pomeni sposobnost uzreti naravo v celi svoji abstraktni obliki.
Znanstvenik, vidi naravo in njeno delovanje samo na makro nivoju, seveda v pospesevalnikih vidi tudi majhne sestavne" delce", ampak nikoli ne uzre celoto Nje ( narave). Seveda na podlagi le teh, lahko sestavi celoto, ampak vseeno to ni enako videnju narave, ali dozivetju narave.

Kar me zanima je ali ste prepricani da lahko vidite naravo, jo uzrete, podozivite, in ko vam to uspe, ali menite da bi jo lahko opisali z matematicnim orodjem, tako da bi jo vsak tocno razumel , tako kot ste vi, ko ste le to spoznali, uvideli, cutili?
Ce je odgovor ne, zakaj se potem trudimo opisati naravo? Iz katerega razloga? Zato da se izkoriscamo z njo,ji skusamo vladati, upravljati z NJO? Kdo je vecji, clovek ali narava?
Ocitno v nasem iluzornem misljenju menim da smo vecji od narave,ker smo mi osebno, narava pa je neosebno, zato smo si drznili jo izkoriscati, postala je predmet nasega uzivanja, nima nobene vrednosti, le kup materije s katero se okoriscamo.


Videti podoziveti in cutiti naravo; to pomeni da sama enota narave( ki smo mi), se zave samega sebe, ali tega cesar je del. To je kot da bi podozivel elektricni impuls, v casu prenosa iz ene sinapse na drugo. Podozivel bi sam sintezo, reakcijo, ali delovanje reda. POdozivel bi sam svoj lasten ustroj. direktno bi podozivel naravo, njen red. Podozivel in cutil in razumel bi sebe, kot neloceno entiteto obsegajocega reda( narave), katerega sestavni del SI, a kljub temu bi bil edinka, ker imas moznost to opaziti, videti, podoziveti. Videl bi svojo edinstvenost , prezetost,a hkrati nelocenost od nArave. Enost in raznolikost v simbiozi.

Spoznal bi da si neosebno, samo to ne drzi. ( to pravijo znanstveniki, se mi zdi, da smo neosebno, ker recejo da je narave brez Zavesti.)
A ce to dozivim, potem sem zavesten, in ce sem jaz zavesten, potem je narava Zavestna, ker sem plod nje, in sem sestavni delec nje. Ker je narava zavestna, sem tudi jaz zavesten. Ona me ustvari, mi daje zavest, in ona mi jo odvzame, a nikoli mi jo ne odvzame, ker to je kot da bi od sebe vzela nekaj kar ze sama kot fundament vsebuje. Nesmisel, kotradikcija. Ce od Zavesti odvzames zavest, ti ostane zavest, ki je NArava.
Mogoce pa sem jaz, samo drugacna oblika zavesti Narave. Ona kot taka je mnogoterost in lahko se kaze kot enost, enovitost, jaz.

Recimo takole:

Clovek je sestavljen iz enakih gradnikov kot narava, torej je del narave, ali kvalitativno narava sama?
CE vzamemo, da smo enaki naravi, in smo njen sestavni del, potem takem, je tudi narava zavestna, ker smo mi sami zavestna bitja. Ali bolje receno, kaj v naravi, katere smo del doloca zavest?
MOGOCE bo kdo rekel, da je zavest samo posledica delovanja narave. DA je.
Posledica zavestnega delovanja narave, ima kot posledico svoje zavestne dejavnosti ZAvest samo.

Obstaja narava.
Obstaja zavest, ki je domnevno posledica narave. Posledica zavesti je zavest. To je izkusnja, katero imamo v makro svetu. Zavestno bitje, daje zavest drugemu bitju. KEr je samo zavestno, preslika svoj potencial zavesti. Ampak kdo je ta ki preslika? Ce smo del, potem je bolje receno da Narava preslika samo sebe, in le ta se kaze kot zavest. KAko potem je narava brezosebno?
Elementi moje zavesti niso razlicne od njenih osnovnih gradnikov, ki so v resnici narava sama. Narava v svoji najvisji dovrsenosti in redu sproducira zavest, ta pa ima enake komponente kot narava sama.

Kako to da nekaj kar je neosebnega ustvari Osebno, zavestno?
Torej to ne drzi, in ali potem to pomeni da sem jaz sam neosebno? Ah.
Ali je to misljenje da sem individum samo iluzija najdovrsenega reda narave?
Ce to drzi in imam znanstveno "dejstvo", da je narava neosebno, torej iz tega sledi da smo mi posledicno neosebno: ce to drzi, zakaj potem poudarjamo svoj individum, ter zaradi tega unicujemo sebe, posledicno naravo?
Kako lahko nekaj neosebnega, neosebno unicuje neosebno( naravo)?

Sklep je da je Narava ZAvestna in da sem tako tudi jaz sam zavesten.
Nisem razlicen od Narave, a hkrati sem. Sem v simbiozi z naravo, ker je ona moj vir, in sem del nje, a hkrati sem delec vrhovne zavesti, ki "ustvarja" zavest z namenom zrenja samega sebe.


Sem trdno preprican, da naravo lahko Vidimo, podozivimo -cutimo, in da ne obstaja enacba za to. Bolje receno, ne obstaja drugacen nacin razumevanja sebe in narave, kot le ta da se povezemo z njo, se ji odpremo, zazremo vas,se poslusamo. Ne potrebujemo pospesevalnike, da bi jo razumeli. Ker iste delce katere gledajo so v njih samih!

Zakaj skusamo loceno spoznati NAravo? Od kod ta miselnost, da je prvo clovek in potem narava, in da sta locena dela? Nismo loceni. Vsebovani smo, kako smo potem lahko loceni? A v tej vsebovanosti smo edinka. Smo v njeni mrezi, sestavni delcki, ki opazujejo sebe, posledicno NJO, ki je izvor nas.


Tesko se je izrazati. Upam da sem vam vsaj malo priblizal to kar sem mislil, cutil.

Hvala za Vaso pozornost, in lep pozdrav.

Noraguta, a vsak lahko vidi, spozna cuti, dojame, razume. Kontrdikcija bi bila da eni lahko drugi ne morejo. VSi lahko. To je bistvo, vsi lahko.