» »

Raztopina, ki bo reševala življenja

Raztopina, ki bo reševala življenja

«
1
2

sidd ::

Dober večer!
Med večernim listanjem po novicah sem naletel na tole tukaj. Me prav zanima, če bo tole prišlo v širšo uporabo in ali se bo res tako obneslo. Pa zanima me če ve kdo kaj več o tem? V novici omenja samo aminokisline in proteine, oziroma se v to razkroji.
Torej, kakšne dodatne informacije (in debata) dobrodošle!

lp
no idea for signature
signed
I

Vajenc ::

IMO bo ta izum hitro preskočil iz operacijskih miz na Hansaplast.

sidd ::

še bolj bi meni bil všeč v obliki spreja, ki bi samo nasprejal poškodbo, seveda očiščeno, in bi se ultrahitro zacelilo. To bi bilo zelo zanimivo in zelo dobrodošlo. Se urežeš, posprejaš, se zaceli v par min. in dalje lepo delaš. Zanimivo.:))
no idea for signature
signed
I

edge540 ::

Kul. Lepo slišat da se enkrat za spremembo state of the art tehnologija uporablja za reševanje življenj namesto za ubijanje.

Vajenc ::

Se urežeš, posprejaš, se zaceli v par min. in dalje lepo delaš. Zanimivo

Hansaplast obstaja tudi v obliki spreja. Ta nova pogruntavščina pa ustavi krvavitev v manj kot 15-ih sekundah ( in to verjetno tako veliko krvavitev ). Sciencedaily

sidd ::

tole bo pomoje reševalo življenja v nesrečah. Morem ju3 kolega vprašat ko na medicino hodi, če bi vedel kaj o tem več. Me prav zanima kako deluje točno. In kako so se tega domislili.
In res je,končno se state of the art tehnologija uporablja za reševanje ljudi. Premik v pravo smer!
no idea for signature
signed
I

M-XXXX ::

Taki izumi so vedno dobrodošli!!:D

robbe ::

Ravno danes sem to zasledil na BBcju ko sem iskal en članek.Evo link.

_marko ::

->raztopina, ki sestoji iz proteinov, imenovanih peptidi,

wtf!? :\
Avtor tega slovenskega članka je pod kritiko.
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

7h3_1 ::

Sm gledu učer eno dokomentarno oddajo (čist "ponesreč" k je bil pržgan tv :D ) o nevarnih živalih in sm zasledil da ma ena strupena kača v svojmu strupu neko snov ki so jo uporabl za narest sprej k strdi kri. Bil je primer avtomobilske nesreče in so reševalci pršli posprejal in tko zaustavl krvavitev. Je pa problem ker je ta kača zlo redka in nevarna tko da je pridobivanje njega strupa zelo težko. Bom pa probu ugotovit kaj sm to gledu pa če se spomnm napišm

R33D3M33R ::

Aha, sem ravno mislil vprašati kako je z odgovorom imunskega sistema na to raztopino, pa je odgovor že napisan, da namreč ne vpliva nanj.
Zanimiva stvar, sploh ne bi imel kaj proti temu, če bi se to začelo masovno prodajati. Čimprej se krvavitev ustavi, manj je možnosti okužbe.
Sem gledal da delajo na nečem podobnem (mogoče ravno tem) že pred tremi do štirimi leti na Welt der Wunder. Očitno je to končno prišlo v fazo, ko se lahko prične prodajati.

P.S: sicer pa pri majhnih krvavitvah pomagata slina in kak ozkolistni trpotec - za tiste, ki so bolj avanturisti po duši ;)
Moja domača stran: http://andrej.mernik.eu
Na spletu že od junija 2002 ;)
:(){ :|:& };:

BluPhenix ::

sicer pa pri majhnih krvavitvah pomagata slina in kak ozkolistni trpotec

Mnogi pravijo, da je ravno lizanje rane lahko zelo nevarno, ker se v ustni votlini nabira precej bakterij in se tako prenesejo v rano. Je pa res, da velikokrat pomaga :D

To je idealno za vojsko. Vojaka ustrelijo, ne rabi nekoga, ki bi mu pritiskal rano in ga odpeljal čim prej v bazni kamp. Malo pošpricaš s sprejem (ali si sam, v kolikor je sposoben) in počaka na skupino, ki ga odpelje nazaj (ali se sam privleče, kolikor je sposoben)...
Podpisa ni več, ker so me poskušali asimilirati.

mchaber ::

A niso proteini so daljše verige peptidov ?
.

_marko ::

->Je pa problem ker je ta kača zlo redka in nevarna tko da je pridobivanje njega strupa zelo težko.

Nevem zakaj bi to bil problem. Najverjetneje gre za strup, biološko protein.
Ta protein je potrebno izolirat, potem določit primarno zgradbo, ga reverzno prevest v DNA zaporedje in potem izolirat gen za ta protein - strup.
Stvar biotehnologije - niti ne preveč zapleteno.

A si slišal morda, če kaj delajo takega?
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

antonija ::

@mchaber: Peptid, Protein. Da.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

_marko ::

mchaber:
Avtor ni znal prevest in je pisal dvoumno. Ker si najbrž ni ravno blizu z biologijo. Tudi tisto o AK je hecno, lahko bi bilo napisano na višji ravni.
Srednješolec bi napisal na višji ravni. To je poanta.

SLO:->raztopina, ki sestoji iz proteinov, imenovanih peptidi,
BBC:->the solution is composed of protein fragments called peptides.

Peptid je, ko sta povezani dve AK. O peptidih govorimo, ko je povezanih malo število AK.
Ni primerno napisano. Stil pisanja pač ni na ravni... V prevodu se je zgobil smisel.
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

sidd ::

sej,sem ker sem nalimal link, nisem mel časa iskat tuje strani, pa ste drugi našli hvalabogu. Drugače slo strani samo uporabim da najdem kaj zanimivega, za prevode se že itaq ve da niso na nivoju, men se je tud čudno zdelo. Škoda, ker sedaj vse gorzljivke ko se koljejo več ne pridejo tak do izraza :D (malo šale:8) ).

@ _marko: in potem če jim tole uspe "revers inženering" narest, potem bi lahko to v laboratorijih izdelovali? Nisem ravno expert za biotehnologijo zato sprašujem!

lp
no idea for signature
signed
I

_marko ::

->potem če jim tole uspe "revers inženering" narest

To še meni po mojem uspe. Ni to problem narest.
Bioinformacijska orodja pa so zastonj dostopna na netu.
Problem se zna zgoditi, če npr želimo da nam MO producirajo ta protein. Ali jim protein škodi ali ne. Ali ima protein postranslacijske modifikacije ali ne... itd...

Če je genom te kače senkvenciran je to sploh stroškovno gledano zelo izvedljivo.
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

Ajvan ::

no sej sm pa tja pa kej koristnega nardijo

glede MO, skorej zmerej se najde kkšna b za katero protein ni strupen
verjetn bi tretma potencialnih pridelovalcev z proteinom že dal kak možen zadetek,
al se jim pa da delat nekolk spremenjen, neaktiven protein, pa ga pol naknadno aktiviraš, pa verjetn se da še kej, sm že mal pozabu moge:8)
Najbl neumn se najbl dere

AtaStrumf ::

Proteine sintetizirat sploh ni tolk enostavno. To se samo zdi folku, ki ne razume zadev dovolj dobro. Osnovna teorija se morda sliši enostavna, praksa je pa potem nekaj povsem drugega. Želite primer? Fotosinteza. Ampak to niti ni poanta, avtor slo prevoda, kot prvo ne zna prevajat, kot drugo ne loči terminov protein in peptid. To drugo mu še odpustim, tisto prvo bi pa res lahko znal.

Tisti Hansaplast aktivni geli so pa baje res super, gre pa za nekaj relativno novega v obravnavi ran, ki se imenuje vlažno celjenje. Za razliko od prej, ko ti je kompresa popila vse kar je rana izločila in se pri tem zalimala v krasto in ovirala obnovo tkiva, ob odstranitvi pa seveda ponovno poškodovala rano, gre pri vlažnem celjenju za to, da se vzdržuje vlažno okolje, kjer se celice dobro pučutijo in hitro obnavljajo, ob menjavi obliža pa ne pride do poškodbe novega tkiva, ker ni direktnega stika. Fajn stvar in čeprav je občutno držja, toplo priporočam ;) Dobite v vsaki lekarni.

STASI ::

Ravno pred kratkim sem se pogovarjal s sošolcem (zdravnikom) in je povedal da uporavljajo tudi tablete za preprečitev notranjih krvavitev (mislim da samo za želodec nisem pa 100%), res pa ne ne ustavijo krvavitve tako hitro. Fascinanta je cena takih tablet, IIRC je rekel da je cena tam okoli 160000 sit/tableto. Koliko bo stal takle gel če so tablete s podobno funkcijo tako drage?
"WAR IS PEACE, FREEDOM IS SLAVERY, IGNORANCE IS STRENGTH"

abcčdefghijklmnoprsštuvzž

antonija ::

Pri tabletah je pomojem veliko vec problemov (iz farmacevtskega vidika) kot pa pri gelu za lokalno uporabo. Snow bi znal vec o tem povedat verjetno...
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

_marko ::

->Proteine sintetizirat sploh ni tolk enostavno.

Ne, ni enostavno. Ampak se da. Ne z kemijo, ampak z biologijo in tehnologijo.
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

_marko ::

->To se samo zdi folku, ki ne razume zadev dovolj dobro.

Česa ne razumem dobro? Resno te sprašujem. Bom hvalažen, če boš povedal kaj novega.
Pazi, da ne govoriva o kemiji in farmaciji ampak o uporabi živih organizmov za proizvodnjo želenega proteina.
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

_marko ::

P.S. Primer si pa dal neumen in ni velike korelacije z omenjenim. btw.
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

AtaStrumf ::

Primer fotosinteze je čist OK, ker gre za tako simple reakcijo (v teoriji), ki pa je noben laboratorij na svetu ne zna naredit in vitro, zna samo živa celica, je pa res, da ni glih idealen, je pa vsaj meni toliko bolj fascinanten. Proteine, ali raje recimo peptide, neke dost kratke, se da delat tudi čist kemijsko, samo za mass production to ne pride v poštev, zato pa se uporabljajo gensko predelani živi organizmi, ki naredijo to 100x boljš, 100x hitrejš in 1000x več. Številke so zgolj figurativne. Kaj novega ti ne morem povedat, razen tega da ni vse tako enostavno kot se sliši, nismo (še) bogovi in ne moremo štancat proteinov po lastni volji. Če želiš teorijo poglej v kakšno knjigo oz. google it. En primer, ki je zelo lepo uspel je insulin, drug, ki pa (še) ni je pa rastni hormon.

sidd ::

samo btw. a bi lahko tule kaj pripomogle tudi izvorne celice?
no idea for signature
signed
I

_marko ::

->Primer fotosinteze je čist OK,

A til sploh ločis 1 gen 1 protein ali pa kaskado genov in reakcij - FS?
Daj no, ne govorit da je isto, ko pa niti pdoobno ni. Sej nebo delal laboratorij proteina ampak MO.
Pač z vektorjem se bo prenesel. Že slišal za YAC, BAC....


->Proteine, ali raje recimo peptide, neke dost kratke, se da delat tudi čist kemijsko

Seveda, samo to ni preprosto ane. Pa sem ti povedal da ne mislim kemijsko.


->Kaj novega ti ne morem povedat,

Še vedno pa govoriš kako drugi niso ne vedo ničesar... :\
A boš priznal, da nisi v tej stroki in da si usmerjen precej bolj kemijsko?

->samo btw. a bi lahko tule kaj pripomogle tudi izvorne celice?

Ne, tole tukaj nima veze. Tukaj z vektorjem prenašaš DNA sekvenco in potem se v npr bakteriji ta sekvenca pomnoži, ergo če ni komplikacij z postranslacijo je to to. In če seveda protein ne škod bakteriji. Da se naredit bioproces tega.
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

_marko ::

Kar se pa tiče slovenskih farmacevtov - KRKA in LEK.
KRKA je že rekla, da se nebo posluževala GMOjev, ker je zanjo predrago - pač generik. Lek pa naj bi imel neko manjšo skupino z biotehnologijo.
Da vemo kje smo v SLoveniji s tem.
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

Ajvan ::

jp ne bo službe>:D
Najbl neumn se najbl dere

_marko ::

Služba bo, ni za srkbet...
Če ne druga bo samozaposlitev :8)
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

snow ::

@STASI,antonija

Pri tableti za preprečitev krvavitve v želodcu je okolje zelo drugačno, kot pri gelu na koži. Želodec bi si lahko predstavljal kot eno vrečo z malo luknjo, v njej pa hrana v obliki kaše, črevesni sokovi, ter plast mukusa - zelo gosta snov. Vse to predstavlja oviro učinkovini, da pride do mesta delovanja. No pa seveda se snov tudi stalno odstranjuje iz želodca naprej po prebavnem traktu.

Kako je s ceno? Večino denarja pri razvoju zdravil gre za razvoj nove oblike, ki pa se mora nekako povrniti. Če gre za bolj male serije ali da je proizvodnja učinkovine draga (ponavadi pri biotehnoloških zdravilih) je cena zdravila visoka.



@AtaStrumf
>Proteine sintetizirat sploh ni tolk enostavno. To se samo zdi folku, ki ne razume zadev dovolj dobro. Osnovna teorija se morda sliši enostavna, praksa je pa potem nekaj povsem drugega. Želite primer? Fotosinteza.

Kaj ima proces, ki poteka na celičnih organelih veze z tehniko rekombinantne DNA?


> En primer, ki je zelo lepo uspel je insulin, drug, ki pa (še) ni je pa rastni hormon.

Somatropin prodaja že veliko število farmacevtskih podjetij, med drugim tudi generiki, kot sta Teva in Sandoz.


@_marko
>Pazi, da ne govoriva o kemiji in farmaciji ampak o uporabi živih organizmov za proizvodnjo želenega proteina.

Ma v farmaciji je 'želeni protein' ena zadeva, ki mora bit superlepo zvita, mora imet prave posttranslacijske modifikacije, ne sme imeti raznih nečistoč itd. itd. za učinkovitost... potem pa mora bit proces še čimbolj optimalen z ekonomskega stališča.
Drugače pa ti na besedo verjamem, da bolj veš od mene katere proteine se da in katere ne. Sam bi za to kako drugo temo lahko odprli, kaj praviš?
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins

_marko ::

->Drugače pa ti na besedo verjamem, da bolj veš od mene katere proteine se da in katere ne.

Iskreno povedano, prav tako bi moral knjigo odpret, da bi lahko točno razložil katere ne in katere da. Vem pa kako se naredi.
Se pa to zagotovo že dogaja in je možno.


->sam bi za to kako drugo temo lahko odprli, kaj praviš?

Bom odprl v bližnji prihodnosti, zdaj sem busy - mam 2 izpita drug teden.
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

Pyr0Beast ::

Peptid je, ko sta povezani dve AK.
Samo BTW, ko sta povezani dve AK je to dipeptid

Pri tableti za preprečitev krvavitve v želodcu je okolje zelo drugačno, kot pri gelu na koži.
Je malenkost drugačno, oz. bolj kislo, če ne drugega. Drugače bi pa to moglo delovati na podoben način, saj je vse bolj 'površinsko', razen, če dajo koagulante intravenozno, tisto je pa drugo.
Čeprav je pri krvavitvi v želodec lepo to, da začne talo prebavljati svojo lastno kri, kar ima za posledico dvig kalija v telesu in zaustavitev srca.
Neki te začne pečt v želodcu - rataš zaspan - zaspiš - srce se ti ustavi umreš v spanju.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

_marko ::

->Samo BTW, ko sta povezani dve AK je to dipeptid

:D ... ok, zdaj pa že pretiravaš...
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

sidd ::

Pyr0Beast, z zadnjim stavkom si me prav prestrašil!! mam namreč rahle probleme z želodcem, mam premočno kislino in konstantno zgago ;(( . Pa še kaj drugega včasih. Tak da ne me strašit!

_marko: za službo v tej stroki ni za skrbet pomoje, takih ljudi primankuje!!! vsaj pri nas... vsi se raje ekonomijo piflajo pa pravo al pa kaj( brez zamere seveda, vas tud rabimo). No ja, vsakemu svoje, da ne bo hude krvi kje sedaj :))
no idea for signature
signed
I

DaMachk ::

Nisem ravno 100%, ampak zdi se mi, da je dvorezni meč...
Celice oz. celična jedra naj bi imela omejeno število, kolikokrat se lahko delijo...
in če tale zadeva pospešuje deljenje celic torej rast/celjenje, pomeni, da smo si skrajšali življensko dobo za nekaj malega...
Je pa zadeva izredno zanimiva in zna priti prav, čeprav pri kakšnih odtrganinah (kjer je mogoče ud prišiti nazaj), niti ni tako prijazna poškodovancu...

popravite me če se motim
No signiature, as you see..

Ajvan ::

trontl&bulog?
Najbl neumn se najbl dere

AtaStrumf ::

OK očitno sem malo za časom, ja HGH je tudi že podlegel rDNA tehnologiji. Fajn to :D. Sem misli, da ga še vedno izolirajo iz hipofiz trupel, he, he.

Da ne bomo preveč filozofiral, ker bo treba počas mal spat, samo da razčistimo nekaj.

Za tiste, ki ne razumejo analogije s fotosintezo. Fotosinteza je znotrajcelični proces sinteze organske molekule, sinteza beljakovin pa prav tako ane. Prav tako bi oba procesa radi ljudje obvladali na lastno pest. Zdaj da se pa spuščamo v podrobnosti da pač sinteza proteinov poteka bistveno drugače kot fotosinteza je pa razlog, da moja primerjava ni ravno idealna, kar sem tudi priznal. No, bodi dovolj o tem.

Ja _marko seveda sem že slišal za vektorje, gene, proteine, pa tudi za kodone, antikodone, ribosome, mRNA, tRNA, transkripcijo, translacijo, polimeraze, ligaze, gen, alel, homo/heterozigot, genotip, fenotip, bla, bla ... and your point is? To je teorija, ki jo najdeš v vsaki ustrezni knjigi, po moje tudi na wikipediji. To diskutirat tukaj se mi zdi brez veze.

_marko ::

->o je teorija, ki jo najdeš v vsaki ustrezni knjigi, po moje tudi na wikipediji. To diskutirat tukaj se mi zdi brez veze.

Ok, hotel sem samo povdarit tole, ker se mi je zdelo(upraviceno?), da bi ti rad stvari reseval z kemijo in ne genetiko.
Vem tudi, da poznas te pojme...
Sem pa samo za tebe vprasal eno dr.molekurne biologije iz Washingotnske univerze, ce je to res dokaj enostavno in mi je potrdila. Vec pa cez nekaj casa, bomo odprli temo kot je predlagal snow!
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: _marko ()

antonija ::

Jst sm s cisto kemijo spravi v verigo 7 AK!!! :))

@Pyr0Beast: V zelodcu je situacija (v primerjavi s povrsinsko rano) nekako primerljiva kot recimo ceste v svici in v egiptu. V svici je cisto, vsi se ravnajo po predpisih, semaforjih,... v Egiptu pa... well... "malo" bolj divje. Tako mas v zelodcu (praznem) najprej kislino in med njo in steno zelodca plast mukusa (sluza) ki se non-stop lusci (torej ce se ze kaj prilima nanj odpade skupaj s sluzom). Mislim da se ves sluz zamenja v ca. 20 min, nisem pa ziher. Potem pa pride v zelodec se hrana, recimo ena pica na bon. Ce mal premislis kaksne kose zvecis in kaj pogoltnes, potem ves da caka tisto tableto v zelodcu tezko delo.

Zato je snow reku da se gre predvsem za razvoj nove oblike (ta izraz me je res matral do pred kratkim). To se pravi novo vrsto tablete, kapsule, praska, gela, whatever. Nekaj, kar se bo znalo cimbol ucinkovito upirat vsem zgoraj nastetim oviram in hkrati cimbolj optimalno "spuscalo" aktivne ucinkovine na mesto poskodbe.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

STASI ::

Zato je snow reku da se gre predvsem za razvoj nove oblike (ta izraz me je res matral do pred kratkim). To se pravi novo vrsto tablete, kapsule, praska, gela, whatever. Nekaj, kar se bo znalo cimbol ucinkovito upirat vsem zgoraj nastetim oviram in hkrati cimbolj optimalno "spuscalo" aktivne ucinkovine na mesto poskodbe.

Ali se želodec v 20 minutah čisto prečisti ali le delno? Če se čisto prečisti je potem potrebno procese v želodcu samo upočasniti, sliši se zelo simple, ampak si predstavljam da ni.
"WAR IS PEACE, FREEDOM IS SLAVERY, IGNORANCE IS STRENGTH"

abcčdefghijklmnoprsštuvzž

antonija ::

Ne precisti se cel zelodec, ampak se zamenja celotna plast sluza na steni zelodca. Sluz ki odpade se premesa s hrano in se v normalnem tempu prebavi (nekaj ur za mastno hrano, kaj dobro topnega nekaj prej).

EDIT: Ubistvu se sluz kar mora nonspot odstranjevat, ker je edina zascina zelodca pred kislino. Ta (dokaj tanka) plast sluza mora dvignit pH iz 1-3 na skoraj 7 v tistih nekaj mm. Zato se sluz vec cas obnavlja in tako "odriva" nizek pH stran od stene zelodca.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: antonija ()

AtaStrumf ::

@_marko: Hja enostavno, teorija je že simple. Za neko spodobno znanstvenico z ustrezno opremo po znanem receptu nekaj skuhat tudi verjetno ni nevem kak podvig, ampak nekaj novega in uporabnega naredit, je pa nekaj drugega. Če je to tako simple, potem res ne vem zakaj so nova biotehnološka zdravila tako svinjsko draga. Pismo še za dobro pivo rabiš zelo, zelo izselekcionirane kvasovke, pa tudi lekove klavulanske kisline ne znajo drugi tako dober naredit, pa je teorija še dost bolj simple. Zakaj je pol recimo Amoksiklav 2x 1000 mg 10 tbl tolk dražji od Hiconcila 500 mg 16 kapsul (3.343,50 proti 522,00 SIT)?

_marko ::

AtaStrumf:
Vstavit 1 gen v drug organizem in ga izrazit res ni zelo problematično.
Ampak, rezultat tega je se vedno samo 1 protein.

Pri zdravili so potrebna testiranja, ciscenje, nevem kaj se vse druga kar poveca stroske...
V koncnem produktu je dodanih se mali miljon snovi najbrz... in kvaliteta proteina je na obcutno visji ravni.
Popravi me ce se motim.

Skratka, mogoce tu tici zajec.. Končni produkt v farmaciji je vse druga kot pa le sintetiziran protein?
Ne znam ti povedal zagotovo, se bom probal pozanimat dodatno.

P.S. Od kdaj je amoksiklav biofarmacevtski antibiotik?
A mi daš link?

edit:typo
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: _marko ()

snow ::

> Končni produkt v farmaciji je vse druga kot pa le sintetiziran protein?

Yes, yes! Včasih je problem dobit točno tak protein, kot ga želimo. Razne posttranslacijske modifikacije, pravilno zvitje, pa ne sme vsebovat kakšnih virusov, pirogenov, onkogenov itd. in kakšnih delov gojišča. Zato praktično vedno sledi supersofisticirano čiščenje in ven dobimo nekaj malega produkta :)

> Od kdaj je amoksiklav biofarmacevtski antibiotik?

Sodeč po tem, ga Lek (generik) trži od 2002, Glaxo ( originator) pa ene 15 let več.

Ti penicilinski antibiotiki (ampicilin) so mal predelani antibiotiki. Klavulansko kislino pa očitno tudi pridobivajo biosintetsko, ampak ne vem kako.
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins

_marko ::

->Klavulansko kislino pa očitno tudi pridobivajo biosintetsko, ampak ne vem kako.
Sem samo preletel link:
Streptomicete so učitno organizem s katerim se pridobiva CA
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

_marko ::

Ob 60-letnici razvoja Lek napovedal gradnjo Razvojnega centra biofarmacevtike

Pozna kdo ta obrat v Mengšu?

"Biofarmacevtiki oz. biološka zdravila so zdravila, ki so v osnovi človeški proteini (npr. hormoni, inzulini, protitelesa itd.), proizvajajo pa se s pomočjo rekombinantne DNK-tehnologije."

Meni ravno tale farmacija včasih ni toliko zanimiva, ker moras cakat 10 let da spraivs produkt na police.
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

drejc ::

Offtopic: Verjetn ne tako revolucionarna ampak sem jo oni dan uporabil za odprt žulj in za odrgnino na dlani (davek športa :D ) in sem delansko šele sedaj videl revolucijo flajštrov k se jih da kupt. (mal je sicer draga za 8 flajštrov)

Zadeva je po eni celi površini samo silikonska nalepka, del kjer je odprta rana pa po parih urah reagira tako da se ustvari mehak nelepljiv zaščitni premaz.
"Rise above oneself and grasp the world"
- Archimedes of Syracuse

Vajenc ::

Hansaplast smo že odkrili ;).
«
1
2


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Folding@Home (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
6210480 (3086) quadrok3100m
»

S katero hrano proti kislosti v želodcu (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
6360612 (42980) Dajarra
»

Heksenšus (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
7428698 (26375) antonija
»

Iskanje novih zdravil s simulacijami in evolucijo

Oddelek: Znanost in tehnologija
363701 (3003) dukenukem
»

Kaj raje vodo ali coca colo (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
557249 (6067) nikonezna

Več podobnih tem