Duša

P.S. definicija duše ki je zapisana v SSKJ ali kakšnem leksikonu mi ni niti približno všeč. Vsaj mislim, da je temu tako, ker se mora avtor ločiti oz distancirati od vere v kar koli in ostati nevtralen, in ne želi preudicirat definicije, saj različne vere - kot religije, različno opisujejo dušo.

Kje je bog?

Če je duša skupek energij - energija pa kot vemo je elektromagnetno valovanje delcev, vsak delc, še tako majhen pa ima svojo težo, potem sklepam da ima vsaka energija svojo maso iz česar sledi da ima duša svojo maso - težo.

Energetsko pa "sije" kot aura, ki obdaja živo telo. To se pa da izmeriti.

Bog je popolnoma duhoven in ga ne moreš zaznati z materialnimi instrumenti, lahko ga zaznaš le z duhovnimi procesi.

Če ne bi obstajala od začetka, se telo ne bi moglo razvijati.

Ne vem kaj sem videl => mali zeleni.
Ne vem točno kako možgani delujejo => duša.
Ne znam pojasniti XYZ => bog.

Ni res, da le primitivci verjamejo v Boga, v preteklosti je veliko velikih znanstvenikov imelo vero v Boga, za danes ne vem.

Bog je popolnoma duhoven in ga ne moreš zaznati z materialnimi instrumenti, lahko ga zaznaš le z duhovnimi procesi.

Ne, to torej pomeni, da boga ni.

Če ne bi obstajala od začetka, se telo ne bi moglo razvijati.

Če bi tole veljalo, potem bi morala duša imeti nek vpliv na materjalni svet. In če ima vpliv, se ga da izmeriti.
Ampak glej ga no, nič kaj takega ni.
Torej duše ni

saj ima vpliv, ti si duša, ne to telo in imaš nek vpliv, ko boš zapustil to telo, s tem telesom ne boš imel nobenega vpliva več, začelo bo propadati.

duša pa stoji za/nad tem

kdo pa nad fiziko?

Vidiš to je eno od takih vprašanj, o katerih sem govoril v svojem prvem postu v tej temi.
Kaj je nad fiziko, kaj je nad vesoljem ...
Če odgovoriš ne vem, si na vprašanje odgovoril ravno tako dobro, kot če bi rekel bog.
Edina razlika je, da lahko bogu kasneje pripneš še vse mogoče lastnosti.

. nad Bogom ni nikogar. On je Bog, vsemogočen in edini.

Hamax govoriš o religiji ne o veri v boga ki je neodvisna od religije, vsja naj bi bila, ta taprava vera.

Pa vas izzivam najdite eno verodostojno neodvisno raziskavo na temo obstoja boga ali duše, ki je ovrgla ali potrdila eno ali drugo.

Duše in boga ne moreš izmeriti, tako kot ne moreš izmeriti telepatije, branja misli, ...

Če boš zadosti globoko kopal, boš izkopal marsikaj

Razlika med verniki v boga in neverniki, je ta, da se verniki (vsaj taoravi) venomer kadar jim je težko v življenju sprašujejo o obstoju boga, hkrati pa mu zaupajo, a ne slepo.

VERA V BOGA NE SME BIT SLEPA!

kdo od vas pa je recimo v duhovnem procesu??

Da bi sploh vedel kdo in kaj je?

Kaj pomenijo sanje ki jih sanjate?

Najbol pa me moti, da imaste vernike za norce, neizobražence, naivce in še kaj. Pa če prav tega direkt ne poveste, se pa da razbrat in postov.

Kakor tudi ne dopuščate in ne spoštujete verske svobode, ter svobode izražanja brez direktnega napada na pisatelja "spornega" prispevka.

Do Boga smo prišli, ker je v povezavi z dušo. Duša je delček Boga.

le tako, da ločiš žive in mrtve stvari, žive imajo dušo, mrtve ne.

Brez veze spraševati za vsak materialni element posebej. Na splošno, vse kar ima svoj začetek, se samo razvija in na koncu propade, lahko rečemo, da je živo bitje in ima dušo. Presodi sam.

zemlja tudi

ja, še posebej, če ima virus al pa če je linux live verzija

To je res. Pogoj, da verjameš v dušo je skoraj vedno pogoj, da verjameš v Boga(ove) oz. posmrtno življenje.
Se hujse je: Treba je vrjet v tocno dolocene bogove, ker pri enih ni posmrtnega zivljenja. Take "male" napake mene najbolj motijo.

Zato je debata z ateistom jalova - razen, če dupošča možnost obstoja ob določenih pogojih. In da potem debatiramo, kateri ti pogoji so in če lahko obstajajo v našem svetu.
Vecina ateistov ti bo rekla da dopusca moznost obstoja boga, duse, karkoli. Hkrati bojo pa tud povedal da ce ze nekje nekako te stvari obstajajo, nimajo signifikantnega vpliva na nase vesolje, torej je njihov obstoj priblizno tako pomemben kot velikost ledene kocke v mojem kozarcu.
Po drugi strani je pa skoraj nemogoce najti ne-ateista ki bi dopuscal neobstoj boga in duse. Ce bi tej populaciji neka avtoriteta (njihova avtoriteta) pojasnil da boga in duse ni bi verjetno imal kar hude nemire, sploh pri tako veliki masi ljudi.

Če rečeš, da ima lahku dušo le človek, imaš prav. Ampak je ta izjava nepopolna.
Če rečeš, da imajo dušo vsa bitja, imaš tudi prav, ampak je teza nepopolna.
Če rečeš, da je duša nesmrtna, imaš prav. Ampak je spoet izjava nepopolna - v mojem primeru se duša morda roditi ob določenih okoliščinah, in je nato nesmrtna. Nesmrtna ne predpostavlja, da nima začetka, ampak da nima konca.
Prej nekje sem zasledil da clovek ima "tanajbolj kompletno" duso. Neki "premium edition". Zivali imajo malo bolj oskubljeno (odvisno od polozaja v razvoju), nezivi objekti je pa naj nebi imeli.
In zdej rata problem: Kako bi, brez neki nadnaravnih mumbo-jumbo intervencij, dusa prehajali iz "premium edition" v "demo version", vmes ratala se "Millenium edition" in na koncu ratala "proffesional addition", preden se vrne v "premium edition" (cloveka). Pa zakaj se dusa nikol ne zmoti pri specifikaciji "editiona", ker je splosno znano da absolutnega v nasem vesolju ni.
Naslednji problem je nastanek duse. Iz nic ni nic. Iz necesa mora ratat, nekje se mora nekaj porabit.
Ce nikol nobena ne "umre", kje je prostor za vse te duse? Entropija mora bit ze zdavnaj cez streho...

Treba je le malo (ampak res malo) bolj na široko razumeti določene izjave. Veliko tega se potem začne lepo ujemati skupaj.
Na tole je pa Thomasov bivsi podpis dober odgovor (upam da se dost dobro spomnim):
"Keep an open mind, but don't let anyone dump garbage in it."

Začetek duš je, bog ustvarja duše (po nekaterih prepričanjjih - namerno kar se da nepristranski) - je duša samo skupek nekih energij, kot telo s katerim se premikamo - samo oblika je drugačna, manj materialna. in tudi konec je lahko, a za veliko večino duš konca ni, je samo variacija kolk je bilo bitje kot duša pridno, v smislu kolk se je držalo božjih zakonov, če se jih ni pač primerna kazen. Tudi vrnitev v izvor - spet skupek energij.


Po drugi strani pa se mi poraja vprašanje: Kdo je bolj razvit kot bitje? Recimo indijanski šaman, ki ne pozna oz ne uporablja današnje tehnologije (PC, avto, ...) Ali kakšen tehno frik, ki brez teh visoko tehnološko razvitih pripomočkov ne zna preživet? Šaman se recimo pogovarja z bitji na "drugi strani" - se pravi z dušami takšni mi in drugačnimi ki niso materializirane na zemlji. Ta tehno frik pa recimo ne dopušča niti čudežov, ki so se zgodili v zadnjem stoletju (ki do bolj kot ne preveerljivi ali je potegavščina ali ne, zaradi razvoja znanosti)?


In potem, če obstaja duša, obstaja tudi bog, ki jo je naredil (sledim logičnemu razmišljanju). In če je bog je potem tudi končni razsodnik a si recimo tacal po tem planetu po možjih zakonih ali ne? In če si, se nimaš česa bat, ker potem smrt ni končna zadeva (za fizično telo ja, za dušo pa ne - in ta je važna) in se je nerabiš bat, kajti živel boš dalje - kot duša. Če pa se nisi držal božjih zakonov potem pa zna bit problem - kazen sledi, kar pomeni karma (po večini v indijskih verstvih). Karma pa to kar si v prejšnjem življenju naredil drugim, imajo le ti pravico (brez posledic) narditi tebi, razen če ti niso odpustili. Karmo do določenega bitja pa imaš oz te veže nanj dokler se ta ne izravna.

Meni le pogojni obstoj duše ne zadostuje (tako kot mi le informacija, da Bog morda obstaja ali ne NE zadostuje)
Potrebujem način, kako jo logično vključit v ostalo celoto.
Ne siloma, ampak potrebujem način.

Tukaj se sprašujem kako ne bom rekel dokazat, ampak dati misliti ali duša obstaja ali ne. Sami razsodite. A je kdo imel kdaj kakšen Dejžavu (piši kao govoriš), občutek da je bil nekje, nekaj videl, a lahko z zagotovostjo trdi da vsaj (recimo) v tem življenju še ni bil na tem prostoru oz ni tega videl? Oziroma ste imeli kdaj občutek, da nekatere oziroma določene stvari enostavno veste (podobno kot intuicija), pa niste nikjer prebrali, noben vam ni povedal in variacije na to temo.??? In ali ste kdaj imeli občutek da recimo v neko stransko ulico ne smete zavit ker je tam nevarno, oziroma ne bi bilo dobro za vas? In seveda vse variacije na te in podobne teme. Od kot ta občutek???

Mislim in verjamem da je to znanje, videnje, občutek duše. Se pravi Duša je.

Po drugi strani pa se vsi zdravniki, znanstveniki na raznoraznih področjih čudijo in ne znajo dokazljivo razložit, zakaj je telo v trenutku smrti telesa, lažje za nekaj dekagramov v primerjavi ko je bilo še telo živo. Sami presodite kako in kaj, ali duša obstaja. Trenutno se je itak ne da znanstveno dokazat, tako kot večino stvari v ezoteriki, in se jo lahko dokaže samo z lastno izkušnjo, edinstveno za posameznika.

Ja, jaz sem prepričana, da človeštvo še ni duhovno dovolj razvito, da bi dojelo dušo. Ko bomo toliko pametni, da bomo z računalniki analizirali dušo, računalnikov ne bomo več potrebovali. Zdaj potrebujemo gsm, da nekoga pokličemo, dober avto, da nekoga očaramo in denar, da smo pomembni. nekoč bo pomembneje kaj druga. Kaj le?

.

Ker če duša je in posledično Bog, potem je človeštvo zares slabo duhovno razvito. K temu je potrebno prišteti še vse pripadnike religij, ki so toliko "programirani" po naukih religij, da je vsaj za veči no njih, vera samoposebi umevna. Kar pa mojem prepričanju ne sme bit. Verjameš ali ne. Ni to Bog je, verjamem v njega, vse mi bo odpustil, sicer bom čim manj grešil a vseeno, se bom spovedal in bo vredu... v glavnem variacije na to temo. ne gre to tako. Vsaj zame ne. Ker če zate bog je potem ni fizično telo pomembno, ker itak živimo večno (kot duše), je potem "sojenje" ko umreš, ko stojiš pred bogom, s sklonjeno glavo ali pa pokončno držo. Posledice so pa v vsakem primeru, če si bil dober v njegovih očeh dobre, če ne pa pač primerne temu kako si ravnal še v času življenja na tem planetu v fizični obliki.