» »

fizikalna nalogica - bernoulijeva enačba

fizikalna nalogica - bernoulijeva enačba

slovencl ::

Neki me zanime, če pihnem med dva lista, te dva potegne skupaj, ker kao hitrost zraku se poveča, in zato se tlak zmanjša (zakon o ohranitvi energije). Ampak ni mi jasno zakaj bi se tlak manjšal, saj je zrak dobil energijo od mene ko sem pihnil, in je ne rabi jemat tlaku?
  • premaknilo iz Loža: OwcA ()

Boeing ::

Bernoulli je rekel, da so v njegovih enačbah zajete tri vrste mehanskega stanja fluida. Tem stanjem je pripisal izraze za energijo in predpostavil, da je energija pač energija in da lahko prehaja iz ene oblike v drugo, ter da se v nekem zaprtem sistemu (npr. cev) vsota teh energij ohranja (ko zanemariš trenje in še kaj).

Torej, kot tri stanja imaš tlak, hitrost ter višino; vsota kinetične, tlačne ter potencialne energije se ohranja - je v vseh točkah, v katerih fluid opazuješ, enaka.

Če imaš na začetku (vodoravne) cevi zrak in ga pospešiš, boš na koncu te cevi nameril neko hitrost zraka ter manjši tlak kot na začetku - del "tlačne energije" gre v kinetično.
Če imaš cev, ki vodi navzgor, boš na koncu cevi opazil še malo manjši tlak ter manjšo hitrost, razlika pa je šla v potencialno energijo.


:)
Ko segaš po zvezdah ne skrbi, če kakšno zgrešiš... Morebiti ujameš Luno...
R50e AS355n, T-Rex600FBL, T-Rex500FBL, T-Rex450FBL, Futura + JetCat 200SX

gzibret ::

Je malo neintiitativno..... Tlak se, ce povecas hitrost ob nespremenjenih okoliscinah res zmanjsa.

Zato letala lahko letijo (hitrost zraka na zgornji strani kril je malo vecji (ukrivljenost krila ni enaka zgoraj in spodaj), zato je zgoraj nizji pritisk in krilo vlece gor.

Tako tudi delujejo tudi pumpe na vodni curek.
Vse je za neki dobr!

slovencl ::

Boeing, to je vse res, ampak če imaš zrak v cevi nič energije ne dovajaš, pri pihanji pa jo, zato v cevi zrak nima za povečanje hitrosti vzeti energije nikjer drugje kot iz tlačne energije (brez narekovajev).

To s krilom mi drgač tud ni najbl jasno, kao da je hitrost zgoraj večja kot spodaj, ker mora zrak zgoraj po daljši poti
(zaradi tega je zgoraj nizji tlak), ampak kje pa piše (oz kaj ga sili) da mora v enakem času naredit to pot, zakaj pa nebi šel po zgornji strani kar z enako hitrostjo, pa malo dalj časa bi potoval?

PersonaRudis ::

V bistvu ti nisi povečal energijo zraka v danem kontrolnem volumnu. V tvojem primeru gre za potujoč kontrolni volumen Vk, z dano kinetično energijo Ek. Za ta kontrolni volumen je značilno, da ni izvorov v njem, najdemo le ponore (disipacijski učinki, turbulenten tok...). Ampak za primer dveh listov z relativno malo karakteristično dimenzijo d(razdalja med listoma), zato nima smisla o tem preveč razglabljat. Sicer pa je Reynolds za dve sporedni plošči v praksi tam nekje 2320 (Re=kinematična viskoznost*d/hitrost). Po mojem bi kot prvo morali razčistit ali gre za laminaren, ali pa turbulenten tok. Saj Eulerjeva(Bernoullijeva) enačba štima le vzdolž tokovnice. Če bi šlo za definitivno laminaren tok, potem ni dvoma, tlačna energija bi se zmanjšala na račun kinetične...

slovencl ::

V bistvu ti nisi povečal energijo zraka v danem kontrolnem volumnu.

Čemu pa sem jo potem povečal?

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: slovencl ()

Thomas ::

No bom jest povedal, v čem je fora, da se zmanjša tlak nanj, če pihaš preko lista naprimer. Ali pa če piha veter preko letalskega krila. Ali pa zakaj sesa zrak iz drvečega avta, če odpreš okno.

Začnimo z zadnjim primerom, ostali so povsem analogni.

Dokler je okno zaprto, molekule skačejo random sem in tja in se seveda tudi odbijajo od šipe nazaj. Ali pa če je magari okno odprto pri mirujočem avtu, jih nekoliko toliko privandra nazaj noter, kot jih odvandra ven. Nobene spremembe tlaka. Doslej vse jasno!

Če pa zunaj zapihlja veterček ob strani vrat avtomobila, ima molekula ki je odblodila ven manj časa, da se vrne nazaj. Mora priti, dokler jo druge ne odvlečejo s sabo, mimo okna. Sploh je to nazorno, če je okno le majhna luknjica. Vsak skok molekule ven je sila tvegan. Za vrnitev nazaj je malo časa, prej jo najbrž odnese tok.

To je točno pol zgodbe.

Zakaj, boste rekli, pa ne pride iz piša vetra skozi luknjico nazaj druga molekula in zviša padli tlak v kabini, ki je posledica molekule, ki jo je odneslo?

Če gre molekula v našo smer - torej v kabino iz zunanjosti - mora prečkati pot neštetih molekul ki drvijo paralelno s steno avta, tako kot piha veter. Težje pride not!

Toliko bolj izrazit je ta efekt, čimvečja je hitrost vetra proti termični hitrosti molekul.

See?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

slovencl ::

Kako pa je potem pri krilu, zakaj gre zrak po zgornjem delu hitreje, kot po spodnjem, tako da se tiste dva delca, ki sta se na začetku krila ločila vsak na svojo stran, na koncu krila spet srečata. Zakaj npr. ne gre po zgornji strani z enako hitrostjo kot spodaj in na koncu krila malo zaostaja za tistim, ki je šel spodaj.

Thomas ::

Če bi zaostajal, bi se nekje naredil prazen prostor. Kamor bi vdrle vse okoliške molekule. Tudi (predvsem) tiste "zaostajoče".

Zato zaostajočih ni.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

gzibret ::

Pri krilu je tako, da je zgornji del krila usločen, spodnji pa raven. V tem je fora. Sledi tudi: večja je površina, večja je razlika v tlaku. Isto velja za usločenost krila, isto velja za hitrost letala.
Vse je za neki dobr!

PersonaRudis ::

Nekatera letala imajo čisto simetričen profil kril.

OwcA ::

Res je, ampak potrebno je upoštevati tudi vpadni kot krila.
Otroška radovednost - gonilo napredka.

Boeing ::

PersonaRudis: ja, ampak letala s popolnoma simetričnim profilom so akrobatske specialke, ki pa zelo redko (večinoma samo pri vzletu in pristanku) letijo "normalno". Akrobati pravzaprav ne letijo zaradi vzgona, ki bi ga ustvaril profil krila, temveč zaradi odriva zraka pod krilo -> praktično se vozijo navkreber na klančino zraka pod krili, zato ta zrak pod krilom le tega zaradi svoje masne vztrajnosti (in deloma nadtlaka) odrine navzgor. Zakaj tako? Ker je ključnega pomena, da se akrobat v zraku obnaša vedno identično, neglede na orientacijo.

Pri normalnem letu so akrobati vedno nagnjeni malo na rep, tako da navidezno ustvarijo profil krila.
Ko segaš po zvezdah ne skrbi, če kakšno zgrešiš... Morebiti ujameš Luno...
R50e AS355n, T-Rex600FBL, T-Rex500FBL, T-Rex450FBL, Futura + JetCat 200SX


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Zakaj letalo leti (strani: 1 2 3 4 5 6 7 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
31557189 (52611) seminal
»

Skepticizem (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
525624 (4257) SavoKovac
»

Motor z notranjim izgorevanjem (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
7010451 (8698) ani
»

Balon v orbito in zakaj ne

Oddelek: Znanost in tehnologija
203056 (2540) Brane2
»

Aerodinamika (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
846400 (5302) Boeing

Več podobnih tem