fizikalna nalogica - bernoulijeva enačba

Neki me zanime, če pihnem med dva lista, te dva potegne skupaj, ker kao hitrost zraku se poveča, in zato se tlak zmanjša (zakon o ohranitvi energije). Ampak ni mi jasno zakaj bi se tlak manjšal, saj je zrak dobil energijo od mene ko sem pihnil, in je ne rabi jemat tlaku?

Je malo neintiitativno..... Tlak se, ce povecas hitrost ob nespremenjenih okoliscinah res zmanjsa.

Zato letala lahko letijo (hitrost zraka na zgornji strani kril je malo vecji (ukrivljenost krila ni enaka zgoraj in spodaj), zato je zgoraj nizji pritisk in krilo vlece gor.

Tako tudi delujejo tudi pumpe na vodni curek.

V bistvu ti nisi povečal energijo zraka v danem kontrolnem volumnu. V tvojem primeru gre za potujoč kontrolni volumen Vk, z dano kinetično energijo Ek. Za ta kontrolni volumen je značilno, da ni izvorov v njem, najdemo le ponore (disipacijski učinki, turbulenten tok...). Ampak za primer dveh listov z relativno malo karakteristično dimenzijo d(razdalja med listoma), zato nima smisla o tem preveč razglabljat. Sicer pa je Reynolds za dve sporedni plošči v praksi tam nekje 2320 (Re=kinematična viskoznost*d/hitrost). Po mojem bi kot prvo morali razčistit ali gre za laminaren, ali pa turbulenten tok. Saj Eulerjeva(Bernoullijeva) enačba štima le vzdolž tokovnice. Če bi šlo za definitivno laminaren tok, potem ni dvoma, tlačna energija bi se zmanjšala na račun kinetične...

No bom jest povedal, v čem je fora, da se zmanjša tlak nanj, če pihaš preko lista naprimer. Ali pa če piha veter preko letalskega krila. Ali pa zakaj sesa zrak iz drvečega avta, če odpreš okno.

Začnimo z zadnjim primerom, ostali so povsem analogni.

Dokler je okno zaprto, molekule skačejo random sem in tja in se seveda tudi odbijajo od šipe nazaj. Ali pa če je magari okno odprto pri mirujočem avtu, jih nekoliko toliko privandra nazaj noter, kot jih odvandra ven. Nobene spremembe tlaka. Doslej vse jasno!

Če pa zunaj zapihlja veterček ob strani vrat avtomobila, ima molekula ki je odblodila ven manj časa, da se vrne nazaj. Mora priti, dokler jo druge ne odvlečejo s sabo, mimo okna. Sploh je to nazorno, če je okno le majhna luknjica. Vsak skok molekule ven je sila tvegan. Za vrnitev nazaj je malo časa, prej jo najbrž odnese tok.

To je točno pol zgodbe.

Zakaj, boste rekli, pa ne pride iz piša vetra skozi luknjico nazaj druga molekula in zviša padli tlak v kabini, ki je posledica molekule, ki jo je odneslo?

Če gre molekula v našo smer - torej v kabino iz zunanjosti - mora prečkati pot neštetih molekul ki drvijo paralelno s steno avta, tako kot piha veter. Težje pride not!

Toliko bolj izrazit je ta efekt, čimvečja je hitrost vetra proti termični hitrosti molekul.

See?

Če bi zaostajal, bi se nekje naredil prazen prostor. Kamor bi vdrle vse okoliške molekule. Tudi (predvsem) tiste "zaostajoče".

Zato zaostajočih ni.

Nekatera letala imajo čisto simetričen profil kril.

PersonaRudis: ja, ampak letala s popolnoma simetričnim profilom so akrobatske specialke, ki pa zelo redko (večinoma samo pri vzletu in pristanku) letijo "normalno". Akrobati pravzaprav ne letijo zaradi vzgona, ki bi ga ustvaril profil krila, temveč zaradi odriva zraka pod krilo -> praktično se vozijo navkreber na klančino zraka pod krili, zato ta zrak pod krilom le tega zaradi svoje masne vztrajnosti (in deloma nadtlaka) odrine navzgor. Zakaj tako? Ker je ključnega pomena, da se akrobat v zraku obnaša vedno identično, neglede na orientacijo.

Pri normalnem letu so akrobati vedno nagnjeni malo na rep, tako da navidezno ustvarijo profil krila.