S kakšno hitrostjo pečti audio CDje?

Mislim, da jih je najbolje peči do 12x hitrosti. Vsaj po mojih izkušnjah je tako. Pri kopiranju "on the fly" pa nebi smelo priti do izgub.

LP

Zgoščenkomat je ....

now that's a word u don't here so often

Osebno nisem nikol posvečov pozornosti s kakšno hitrostjo bom snemal zato snemam kar na 40x, in nimam problemov ne v avtu ne na komponenti v sobi, pa mam v avtu 4 leta star Pioneer radio pa ni problemov, nikol ne preskoči.

mislim, da je bol problematično branje audio cdja. tega je najbolje opravit pri čim manjši hitrosti - js bi reku, da je tu res maximum 4x (bolš manj in po možnosti z EAC).

aja, a to ko vi govorite o snemanju in nič ne govorite o dveh ločenih postopkih (branje in zapisovanje) pomeni, da delate on-the-fly???? pol pa kr naj skače in poka :-)))))))))

jaz audio cd-je pečem kar pri 40 pa do 48 kratne hitrosti.Nism imel nobenih problemov.imam pa LITE-ON 40@48X12X48

zase EAC + tdk cdji + 12x
za druge nero cd copy (NOT on the fly) + cdje, ki mi kih dajo + 12x

Vendar dvomim, da je nekaj slabše ker potem takem ne bi izdelovali tako hitre zapisovalce.

Malo nerodno si to povedal... Hitri so za snemanje podatkov, za kvalitetno snemanje AudioCDjev pa mora biti hitrost manjša...

Razlika je tudi takšna, da na nekaterih predvajalnikih cd preskakuje ali pa se pojavljajo kakšne druge zvočne anomalije

Hvala vsem!
Odločil sem se:
- zase 16x ali 12x (kolko bo časa )
- ostali 24x (ker pač ni zame)

...

Aja, niti en mi ni povedal ali pri takšni hitrosti presnemujete (on the fly) ali pa snemate.

Hmm.

Mene pa samo nekaj zanima. Glasba na CD-ju je zapisana digitalno. Ne razumem zakaj bi bilo drugače, če bi pisal hitreje. Nej mi en to razloži. Bit je bit. 1 ali 0. Pri analognem zapisu razumem, da bi prišlo do anomalij. Tukaj žal ne.

Ok, kar se tiče preskakovanja. Mogoče. Ampak zakaj? A če hitreje piše, tudi bolj "švoh" piše, al kaj?

Mogoče da kaki CD-playerji ne berejo. Ampak spet, zakaj? Je prešvoh napisano?

Da bi ble pa kakšne druge anomalije (šumi, prepotiho, izpadi...) tle pa ne vem, al sem blesav, al je pa kdo drug.

Mislim, da gre nekako tako;

podatki so na DATA (računalniški format) zapisani takole: kot vemo ima 1 bajt 8 bitov. V računalniškem formatu je v vsakem enem bajtu rezerviran en bit za error correction. AudioCD pa nima rezerviranega enega bita za errorje in za to lahko pri hitrem branju pride do napak, ki niso odpravljive (razen, če uporabimo jitter correction). V bistvu pride pri branju avdio CDja (tudi pri 1x branju) do veliko napak, vendar jih vse ne "slišimo" - ene so lahko le majhen pok, ki ga sploh ne slišimo... Na isti način kot so zapisani Audio CDji, so "zapisani" tisti prazni 800 MB in več CDji. Probaj v Nerotu snemati en 80 min dolg Audio Cd pa ti ne bo pisalo 700 MB ampak 800.

Se ne sekiram preveč glede speeda, ko več kot 4x mi toaster ne podpira.

Pečka in bralec na različnih IDE kanalih.
Jst, če presnemavam CD, najprej s CloneCDjem zapišem na disk image in nato iz diska na CD-R. On the fly ne uporabljam, ker omogoča samo 4x hitrost pri meni in sem tud bolj siguren, če bere iz diska.

Tudi avdio CDji imajo podatke za odpravljanje napak (c1, c2). Problem je ker malo audio CD predvajlanikov (pa tudi racunalnsikih) prebira ta dva podatka in jih uporabi za korekcijo.
Problem je nadalje se ta ker jih naketeri slabo interpretirajo te podatke.


boc

No ja... jst sm slišal tud za malo bolj radikalno rešitev: da pišeš na CD s takšno hitrostjo, s kakršno ga kasneje bereš.

Torej avdio CD pri 1x hitrosti.

Torej glih obratna možnost kot Jordanova.

Za snemanje audio cd-jev na kvaliteto ne vpliva hitrost zapisa. Če si snemaš cd, ki ga imaš namen poslušati v avtu ali na diskman-u je potem najboljše, če ga snemaš s čim manjšo hitrostjo, saj je pri tem zapis močnejši in bolj "odporen" proti treslajem. Na kvaliteto pa vpliva tip CD-ja. CD, ki je namenjen zapisu podatkov je drugačen kot CD, ki je namenjen samo za audio oz. zvok. Razlika je v tem da ima audio CD drugače razporejene sektorje v katerih so informacije o "zapečenih" podatkih in sektor v katerem so inf. o začetku zapisa se začne tudi na drugem koncu. Zato napr. nekateri CD player-ji ne prepoznajo določenih "piratskih" muzičkih cd-jev ali pa se sliši tudi pokanje in škrtanje, odvisno od kvalitete, ker je nekaterim škoda dodati še 100-200 sit za audio CD in jamrajo kako so CD-ji zanič.

> CD, ki je namenjen zapisu podatkov je drugačen kot CD, ki je namenjen samo za audio oz. zvok.

City: Ali veš za kako internetno stran, ki potrjuje to tvojo trditev?

Mislim, da je Audio cd isti kot podatkovni (prazen). Saj vendar obstaja standard. Razlika je potem v formatu zapisa.
Audio CDji pa niso dražji samo zato, ker so kvalitetnejši, temveč tudi zato, ker pri tako označenih CDjih plačaš tudi neko takso na presnemavanje.

Vsekakor snemajte audio CDje pri nizkih hitrostih in na kvalitetne 650 MB medije.

Prvo naredis mp3je potem pa zapeces na cd??? Zanimivo :)

Vsi, ki gorovite o kvalitetnih cdjih, povejte se kateri so ti po vasem mnenju.

Medije ja.
Sam sem najvec snemal na Fujifilm pa me niso razocarali. Vcasih sem tudi snemal na TDK, ki so se mi zdeli se boljsi (sodnik je bil moj prejsnji Samsungov stolp). Za muziko imam se zdaj najvec Fujifilm, za data pa mi je pretezno vseeno.

madonch težko bi našel kakšno internet stran kjer bi potrdil mojo trditev, prvič se mi ne da iskati, drugič pa je večina te znanstvene matematike napisana v knjigah, lahko pa napišem še par dejstev.

Kar se tiče standarda praznih CD-jev je teh standardov malo morje. Začelo se je s standardom CD-DA (Compact Disc - Digital Audio), ki naj bi bili čisto navaden standard za glasbo.
Potem imaš CD-ROM (CD Read-Only-Memory) standard, katerega namen je bil za zapis samo podatkov, kar pa ne pomeni, da glasba ni podatek, pa CD Extra ali CDPlus ki naj bi bil hibrid zgornjih dveh, HDCD (High Definition Copatibile Digital) ta naj bi bil za glasbo najboljši zato ker je po posebnem postopku gor zapisan izboljšan zvočni zapis, posnet v 20 bitni ločljivosti. Do pravega izraza pride šele, če imaš v predvajalniku vgrajen poseben odkodirnik, pa CD+G (CD graphic) polek glasbe ima zapisano še slike, besedila, video, standard katerega player ne bo prepoznal pri večini od nas, CD-i (CD Interactive) propadli Philipsov poizkus, CD-ROM/XA, PhotoCD (izumil Kodak), VideoCD, SVCD,SACD,LD.
To so tipi CD-jev z različnimi standardi in večino od teh standardov naši CD suki nebi prepoznali.

Potem imaš različne standarde digitalnega laserskega zapisa.
Če bo kdo brskal po internetu bo tukaj se srečal z barvnimi knjigami. Mati vseh teh knjig je RED BOOK, v kateri je zapisan standard glasbenih CD-jev, V Rumeni so fizični podatki za CD-ROM, v Oranžni so podatki za zapisljive plošče, v zeleni za CD-i, v beli za videoCD....

Razlika v glasbenih in podatkovnih CD-jih so potem še mehanizmi za odpravljanje napak in ti so v samem CD-player-ju, odvisni pa so od sektorjev.
Napr. glasbena plošča ima poleg zvočnega zapisa še dodatnih 8 podkanalov (subchannels), ki so označeni s črkami P,Q,R,S,T,U,V in W in so enakomerno razpršeni po CDjiki v vsakem pa je lahko do 4MB podatkov. Časovni podatki glasbe so v podkanalu Q, podkanale R in W so uporabljali za zapis grafike na CD+G itd.
No na kvaliteto pa seveda na koncu vpliva še softweare in tisti, ki z njim upravlja. Če bi rekel človeku, ki se poklicno ukvarja s tem, da pečeš glasbo na Smart CD-je z Nerotom, bi ti rekel, da je to isto, kot če bi s flomastrom pisal na WC papir, samo mi navadni smrtniki (no saj jest) razlike nebi opazil. Ena boljših orodij za peko naj bi bila Steinbergov Get it on CD ali pa CD Architect podjetja Sonic Foundry.

Kar se tiče kvalitete CD-jev, naj bi bil "najuglednejši" Mitsui, ki prisega na ftalocianinske plošče, pri njem pa so narejene plošče, ki jih pod blagovno znamko prodajata Sony in HP. Potem so Kodak in TDK. Drugače pa samo ime ne pove vse, TDK boljše modele dela v lastni tovarni cenejše pa v Riteku. Isto velja za Sony kvalitetnejši so narejeni pri Mitsuiu, cenejši pa pri Mitsubushiju...

Meni pa se Mitsui niso ravno obnesli.

Hja, audio cd-ji so samo marketinški trik in niso nič kvalitetnejši od ostalih - data cd-jev. City, daj preberi si malo o tem tem. Na netu je cel kup člankov o tem, tako da ne izumljaj tople vode.
Kar se kvalitetnih avdio medijev tiče je tu zelo pomembna zadeva, da so ti dobro reflektivni, se pravi da je njihova odbojnost čim bližje standardnim - prešanim cd-jem. Po mojih izkušnjah so Mitsui mediji tu alfa in omega. Teacovi mediji so v bistvu narejeni v Mitsuijevi tovarni, tako da gre za iste cd-je, samo da pač namesto Mitsui piše gor Teac.
Ja, pa glasbo pečite čim počasneje.

Bom dodal se svoje pri vrstah CDjev oz. medijev - windows uporabniki tega najbrz ne vidite pri peki, ampak ne glede na to kateri CD das noter, bo vedno ene izmed nekaj malega firm (3 ali 5). TDK ne dela svojih CDjev, prav tako ne Sony, niti fuji,... mislim da so 3 enolinijke na svetu, ki delajo take serije CDjev, da potem vse druge firme kupijejo in popajo gor svoje reklame oz. imena firm. Razlike so samo pri vrsti "snovi", kar pa bi dober program (npr. cdrecord :)) moral znat napisat oz. povedat, na kaksno snov pise. Dokler pa uporabniku plesejo okencki pred ocmi in ne ve, na kaj sploh pece, pa seveda padajo take izjave.

Phoebus: TDK corp. dela tudi svoje CD-je. Sem ravno kupu ene, ki so njihovi. Sicer pa lahko preveriš proizvajalca CD-jev tako, da vstaviš v CD pekač prazen CD medij in poženeš program CD Identifier, ki se ga dobi na netu.

Izogibati se je treba raznim firmam kot so Ritek, Prodisc, Princo ...
Ritek na primer proizvaja cenejše CD medije tudi za firme kot so TDK in Philips, tako da pazite, kaj kupujete.