Zakaj Linux

Zdej uporabljam SAMO linux kaksne pol leta (al pa mal mn). Za Linux sem se odlocil zaradi. Popolne zastonjskostii. Na koorac mi je slo to da kopiram pirat windowse. Sej sem si govoril da me itak nihce ne more dobit zaradi tega ker uporabljam pirat windowse. Vedno pa je bil tu nek,lahko recem obcutek krivde,obcutek da kradem. Nevem zakaj?

Mogoce vzgoja:

Ko je bil cHRü$tooß star ksne pet do deset let
Mtka:"Tega NE smes"
Foter: Tega NE smes"
Mtka:"Sej ves da se krast NE sme!"

Uglavnem kljub temu da je fotr racunalnicar, ki zivi od prodaje racunalniskih programov in racunalniskih elementov in da mi je zmerom ko sem mu rekel naj mi prinese windowse za nanovo instalirati na racunalnik prinesel pirat kopijo windowsov in da mi je v rani mladosti govoril "Krasti se NE sme", sem imel ta obcutek.

Nato pa enkrat v letu 2003 slisim za besedo Linux in se zdrznem. "Kaj pa je to?" In en frend mi razlozi:" To je se en OS samo da je zaston. Podoben kot windowsi." Kmalu za tem se izvem za stran www.slo-tech.com.

Ze leta dvatisocena se zacne odisejada z g. Linuxom. Sprva me mucijo razne tezave kot so da instalacijski proces ne uspe do konca. SHIT. Padem v "ustvarjalno" krizo in lLinux zapustim za dobo 1 leta vendar sevedno spremljam stran slo-tech.com. Na njej najdem kupico uporabnih zadev ki mi pomagajo prii razsirjanju razgledanosti glede tehnike in ostalih pritiklin.

Na strani www.slo-tech.com prvic slisim za stvari kot so mount, chmod, mkdir, root.

Seveda me zacne zanimati kaj je to in ugotovim da so vse to ukaz v OS Linux. Zaradi neusoelih poiskusov namestitve Linux-a me ne vlece k ponovni izkusnji s tem OS-jem. Nato enkrat SLUCAJNO "zaslisim" besedno zvezo Slotech GNU/Linux. To naj bi bila distribucija Linux-a, ki je ni treba instalirat (nobenih kopij vseh podatkov ki jih mam) Kul si recem in probam.

Prvo izkostvo je bilo:

"Sej to je pa enak kot pa windows, zakaj ne bi probal"

Mal se igram in se mi zdi dobr. V soli pa na Linux-u dostopam do interneta. "Aja a to se tud da. Ja Linux je pa res kul. Pa se Kgolf ima (s to igrco smo prezvel vse odmore in spricane ure pred racunalnikom v knjiznici ce po pravic povem so nas kr cudn gledal kako nabijamo eno res preprosto ampak res KUL igrco)"

Nato pa leto 2004 in oktober ven je prisla novica o novi distibuciji Ubuntu 4.10. Da je distribucija ki temelji na Debianu ki je sploh kul. Men se je takrt zdel tako (ceprav majo v koorcu homepage)., in se sedaj stojim za to trditvijo. In od namestitve Ubuntu priegam samo se na LINUX.

Tukej VSE skoz dela. Mogoce so zacetki mal tezki (porodne tezave ni vse cko na Duble click and I like it) ampak pol pa takoj pades globoko v razmerje. In v tem razmeju bom tudi ostal.

Zanima me zakaj ste se Vi odlocili za Linux. Zanima pa me tudi zakaj se niste odlocili Linux in uporabljate Windows (Respect to Gates dobr se je znajdu clovek nobeden mu ne sme zamert tega. Ampak...)

Cool Factor™

Naj reče vsak kar hoče ampak Win platforma še zdaleč ni tako homogena kot bi radi nekateri prikazal (koliko media playerjev že rabite za predvajat svoje datoteke?).

Pa ful lepo je gledat kako scrollajo mimo vrstice med prevajanjem u Eterm-u... sej veste... Cool (factor) pač

Uf kak post :).

Sem mel v zacetku P200/64 pa NT4 gor. In so prisli Win2K ven in so seveda precej klavrno deloval na 64mb. Slucajno mi je nekdo takrat dal suse linux eval 6.3 (sploh ne racunalnicar, cisto tako znanec:). Pac nekako sploh nisem kaj prevec vedel za linux. (posledica "zakotnega" mesteca in crappy dial-upa?:)

No in sem videl, da je zadeva ultrakull33t :) in mislim da nt-jev ze v dveh/treh mesecih ni bilo vec na disku. Se spomnim, da sem na roke kompajlal gtk in je fejlalo - X headers missing. Hm..., pa sem skinil dol te headerje - nic manj kot /usr/X11R6/include od nekega prastarega HPUX-a! Itak da ni delalo. Ma da bi jazst uporabljal yast pa zinstaliral X devel paket? Kje, to je za sisije! Pa se skoraj ziher sem bil, da je to nek compiler bug

Potem sem pa uporabljal v glavnem BSD-je (pa nekaj tudi debiana), dokler ni linux prilezel nekje do 2.4.16, pa FreeBSD ni bil vec tako ocitno hitrejsi/stabilnejsi/kulejsi :) OS.

Najbolj hecno je pa to, da danes en posten Linux desktop pozre precej vec resursev kot Wintop. Je pa res da KDE/GNOME dela precej vec kot klavrn explorer.exe :).

1. odlocitev, da na firmi ne bomo metali denarja stran za placljiv software.
2. navelicanost uporabe mnozice programov, ki so tam samo zato, da racunalnik sploh prezivi (defrag, antivirus, antyspyware, windowsupdate,...)
3. neverjetna enostavnost nadgradnje, ko pc za tebe spremlja novosti in se nadgrajuje, ne da ti hodis gledat na adobe.com, kdaj bo izsla nova ver. tvojega photoshopa, da bos rabil potem se xmule, pa cracks.am, pa odinstalirat staro, pa novo gor dajat pa crackat.
4. in ko vse to naredis se se trudis prepricati tako neumne programe, kot je icq, da ga noces zagnati z admin privilegiji.
5. konzola

Zakaj sem se jaz odlocil za Linux? Humm... Zato, ker je bilo nekaj novega in sem bil firbcen kaj to je. SLS distribucija na 40+ disketah ena instalacija en dan (zdaj ko je gentoo je to en teden ;>).

Potem mi je bil pa vsec.

Za firmo jih moras kupiti. Za doma pac ne...
Sicer pa crack na legalno programsko opremo ni nic nenavadnega. Enostavno se prevec cenis, da bi izgubljal zivce s klicanjem na MS, da ti dajo novo kodo vsakic, ko zamenjas floppy. In po moznosti cakas cel vikend brez racunalnika, ker si ravno v petek zvecer sel to delat.

Enostavno se prevec cenis, da bi izgubljal zivce s klicanjem na MS, da ti dajo novo kodo vsakic, ko zamenjas floppy.
Ej, za to foro pa prvic slism. Dej povej mal vec.

Joj kolk sm sovrazu iskat razne kode in cracke.
Ja. Pismo, jst sm tud ful sovrazu, ko sem lahko sam zvecer sel ven pa parkir placih gledu, katermu bom lahko v avto vdru, da se bom lahko vozu naokol. Res jeba.
Zdej je bols, ker grem pes.

Pa programcke k sem jih mel na 500 cd-jih.
Si bil (in si se) pac uporabnik, ki si ne zna poslihtat stvari. Al pa hoces bit car, ker mas 500 neuporabnih programov gor in zato ownas celo soseko, ker tolko programov nihce nima. Bodi tolko kul, pa nastej vsaj 10% najbolj uporabljenih programov od teh.

...in offisi.
Mislis, da je OO bolsji, kot Office 2003. Heh, tud vredu.


by Miha

M$,

Glede aktivacije wintenda ziher pise na tvoji strani. Tako da si lahko tam vse preberes. Ce nisi razumel fore, floppy res lahko zamenjas brez tezav, poiskusi pa to storiti s kakim bolj konkretnim delom hw. Recimo maticno plosco. Ceprav tega wintendo uporabniki ne marajo prevec, ker jim je lazje kar se enkrat instalirati sistem, kot mu dopovedati da maticna ni vec ista. Sploh ker so rutine vsak mesec fresh install navajeni in jim gre hitro :)

Bomo pa videli, koliko licenc bos placal, ko ti status studenta potece. Ze sam os in osnovna orodja (office, nero, av, firewall,...) stanejo vec kot povprecna placa, ce das pa zraven se par profesionalnih orodij je pa ze adijo pamet. Quark stane 200k. Razvojna orodja od M$ so verjento tudi precej draga. Pa win3k server. Saj uporabljas IIS, ane?
Lahko je biti pameten o legalnosti, dokler je vse zastonj. Ampak kot sem rekel, bomo videli.
Trenutno imam Wintendo izkljucno samo se zarad quarka in photoshopa. Sem se ucil scribus, pa je se precej okoren. Cez kako leto bo pa verjetno ze uporaben zame, tako da mi wintendo ne bo vec odziral dragocenega diska. Gimp je pa itak se skoraj ok, vse kar mi res manjka je cmyk.
Vsi ostali programi, ki jih uporabljam, so ali enakovredni wintendo verziji, ali pa so boljsi. Z mozno izjemo M$ office, ki meni ni delal kot bi pricakoval, in ker je za moje potrebe OOo enakovreden oz. boljsi od M$ office. Pa nisem totalno nezahteven uporabnik. Trenutno studiram tudi programiranje v basicu od openoffice.

Ampak glavna razika med nama je ta, da jaz zagovarjam sistem, na katerem mi je bolj udobno, ti pa tistega, za katerega predvidevas, da bos z njim vec zasluzil.

Pri meni je šlo zgolj za radovednost in željo po sebi prikrojenem sistemu. Pa sem en dan inštaliral Debian stable na enem starem cyrixu in mi ni delal X-Server. Kmal obupal in se čez nekaj časa začel ubadat z Mandrake. Mi ni bil preveč všeč - sploh delo z RPM paketki. Pol sem za nekaj časa pozabil na vse skup, nakar sem nekega dne zagledal na S-T tole temo. Ker sem takrat pravkar dobil v študentu ADSL, sem se odločil probat in po nekaj urah buljenja v ekran in občasnega preklinjanja sem imel na disku delujoč linux. Kar nekaj časa je še trajalo, da sem se naučil sistem še malo administrirat in optimizirat, zdaj pa ga redno uporabljam. Žal mi je samo, da ne morem uporabljat enih programov za prevajanje na linuxu, ampak imam namen po Qemu naložit kake win98/2000 in se "popolnoma" preseliti.

Pri meni se je začelo ene par let nazaj, ko je bil Linux še veliko bolj geeky zadeva kot danes, pravzaprav ko je bil že skoraj omenjan samo v prostozidarskih krogih...

V glavnem, folk ki 3 čiste o tehniki nima, se je v moji bližini začel širokoustit "Linux to, Linux ono" pol sem pa še od našega internet providerja slišal par stvari o njem in folk me je začel paliti da bi mi postavili svoj internet server in stregli stvari z njega.

Nabavil sem si en star Suse 6.4 in še se spomnim kako se mi je mulc režal, ko mi je dal škatlo. Dal sem mu par jurjev a to je blo ravnotistih par jurjev preveč za ta crap.

Zgubi sem brdo ur se temi CDji in sploh mi ni kapnilo, da bi lahko nova stvar v tako lepi škatli NE DELALA na tako očiten način. Bil sem ziher, da sem jaz nekaj zaj*.

No, nekako sem le postavil mukoma nek Apache, proftpd in odnesel ta strežnik v kolokacijo v Celje in stvar je delala kako leto in pol, ne da bi jo kdo shekal. Potem je plac na srverju postal tako poceni, da je še nekaj mojih strank našlo plac drugje in serverja nisem več rabu.

A z Linuxom sem se še vedno hecal. Ne več zato, ker bi rabil server, bolj zaradi balkanske trmoglavosti, pa tudi ker sem videl potenciale te stvari. Bil sem prepričan, da bo stvar enkrat razturila in vlaganje znanja se mi je zdela dobra investicija. Ko ali če bo razturila, hočem stati zraven.

Do tiste točke sem nekako porajtal le Suse, nad ostalim nisem bil navdušen. Pravzaprav, le Suse sem prenašal, ostalo se mi je upiralo...

No, potem sem našel LFS. Reklamirali so ga kot Linux za prave moške. Linux, kjer se učiš o sistemu s tem, da ga postaviš iz nule.

Matr, po treh mesecih težkega dela sem čist crknu, pa stvar sploh ni delala...

Ko sem bil čisto preč, sem na slashdotu zasledil nekaj o Gentoo Linuxu. "Stvar s tako bustatim imenom že ne more bit dobra" sem si reku in jo ignoriral še kaka dva mesca. A z LFS sem bil vse bolj obupan in na koncu sem prišel do break-or-make točke: O.K. Probam še tole, pol pa vse skupaj šutiram u 3.P.M.

Kaka ironija ! Stvar, ki je bila zame končno tisti tapravi odgovor, sem probal tik preden se mi je dokončno strgalo.

V glavnem, sedaj sem na Gentooju že recimo kako leto inpol, mogoče celo dve.
To je bil edini Linux, ki sem ga z navdušenjem plačal, čeprav nihče ni zahteval kaj od mene.
Po lastni presoji sem doniral $100, se pravi približno toliko, kot bi me stal kak Suse v škatli.
Vse tiste Suseje, ki sem jih plačal, sem brezplačno raztalal okrog.

Zakaj uporabljam Linux ?

1. Čeprav closed source sam po sebi IMHO ni hudobija, se splača imeti odprto varianto, kjer so vse stvari vidne vsem. Taka stvar tudi sili proizvajalce v uporabo odprtih standardov, to pa pomeni večjo konkurenco na trgu in nižje cene in višjo kakovost.
Zame neka težka prednost Linuxa pred Winsi, MacOS itd ni v neki hitrosti, stabilnosti itd., ampak predvsem v odprtosti kode in možnosti odprtih standardov.

2. Stvar ima pri delu bistveno manj omejitev kot closed source. Vse kar imam na stroju, lahko odnesem na drugega ali recimo k sosedu, ne da bi se spraševal, koliko licenc bom moral dokupiti in ali mi licenca to sploh dovoljuje.

3. Inšpekcijske službe znajo biti sploh problematične. Če ti uletijo v firmo, ti softverska SS brigada lahko zapečati par naslednjih let življenja in te prisilijo, da v tem času delaš za odplačevanje tega, kar ti najdejo na disku.
In v firmi si hitro na tem, da rabiš softverja za 2 miljona SIT za vsak stroj. Zakaj bi to plačeval, če imaš ustrezne brezplačne rešitve ?

4. Ta točka je bolj vezana na "zakaj Gentoo ?". Čeprav imam rad reden update sistema, bi rad o tem zvedel kaj več kot "Popravek odstranjuje varnostno luknjo preko katere vam lahko naznani napadalec resno zjebe sistem." Hvala M$u za tako nazorna navodila, a večinoma hočem zvedet kaj več.

5. Sit sem nategovanja. Zavedam se, da je kapitalizem igra nategovanja, kjer je efekt odvisen od razmerja moči. Če od trgovca nisi preveč odvisen in greš lahko pravzaprav kamorkoli, dobiš Leclerc. Če te pa ima že proizvajalec na uzdi, dobiš EULA, NDA itd.
Zato je Linux zame dobra varianta, tudi če rabim zanj komercialni softver. Ko ga bom rabil, se je lažje s ponudnikom rešitve pogovarjati, če so na trgu tudi druge rešitve in če so nekatere zastonj.

6. Zagovornikom Winsov se je to še nedavno zdelo nemogoče, a na Linuxu se počasi že da dobiti OS stvari, ki so enako dobre ali celo boljše od vsem znanih komercialnih variant.

7. Tudi če Linuxa organsko ne bi prenesel, bi se moral seznaniti z zadevo za vsak slučaj, če stvar pade v mainstream, da ne "ostanem na suhem" in bi me konkurenca zjebala že samo zaradi tega, ker je bila na tekočem, jaz pa ne.

8. Učenje Linuxa pomeni bolj učenje zgodovine kot učenje računalništva. ker je zasnovan na Unixu, Unix pa je bil donedavnega sveta vladar, se da preko Linuxa zvedeti marsikaj, npr. kako stvari delujejo v večjih sistemih itd. Linux je skalabilen in tako nekdo ki rastura svoj domači sistem ne bi smel trpet pri poznavanju osnov, tudi če ga v službi postavijo pred bančni cluster ali recimo kak novi Cray.
Ne rečem, da se bo počutil kot doma, ampak vsaj neke osnove bo imel, to je pa načeloma dobra prednost recimo pri zaposlitvi, bodočih projektih itd...

64202:

Ne poznam ga. :) Mogoce zgolj zaradi moje nezainteresiranosti za IceWM. Ceprav sem ga veckrat imel namen povabiti na kaksno konference. :)

@Brane2

Odličen post. IMO ogromno škode naredijo Linux sistemu pametne buče???, ki trdijo uporabiš xyz distro in ena dva čisto vse dela, če pa ne dela je pa s teboj nekaj narobe... Problem Linux distribucij in OSS so velikokrat navodila, ki ne dohitevajo hitrega razvoja. Kaj nuca podrobno navodilo, če je za par različic zadaj za trenutno verzijo programja?

V glavnem trenutno imam od Linux-a v uporabi samo disketni Linux router. Zakaj? Najprej sem imel router z Win98SE. Stvar je delovala, samo bili so problemi:

1.) Nikakor nisem uspel nastaviti noben FW tako, da bi test ShieldsUP! na grc.com uspešno prestal in istočasno imel delujočo konekcijo na net.

2.) Kišta je občasno zmrzovala (to ni bila krivda MS, ker se je izkazalo, da gre za okvaro matične plošče).

3.) Rabil sem disk in se mi je zdelo brez veze imeti 2.1GB disk, da na njem dela ICS, ki ga je 0.5MB.

Za kaj več (uspešnega) pa do sedaj ni bilo ne časa ne živcev...

LP, Azrael

@Gandalfar:

Mhm, seveda sedaj ko nisi več začetnik in obvladaš stvar. Začeti je težko (takrat so pomankljiva ali preveč zaguljena navodila bližnjica do polomije ali neuspeha), potem ko se to nekako prebrodi, postane vse nekako razumljivo samo po sebi.

LP, Azrael

Navodila so precej velik problem.

Mene je ves ta čas totalka ubijalo ravno to.

Se hočeš naučit osnove, pa kar ne veš kje bi začel, ker je vse med seboj povezano.

Matr, saj vidiš, da ima folk že z razumevanjem licence tu nepremostljive probleme, kje je še ostalo.

Pa recimo da nekako začneš in pobereš par osnovnih for, toliko da bi znal mogoče poeditirat recimo /etc/fstab.

A s čem naj ga urediš kot začetnik ? Z vi ali emacsom ? Ne me hecat-Oba sta verjetno zelo dobri orodji, a za začetnika udobna ravno toliko kot metek v kolenu.
Jaz sem recimo hotel "začeti pri začetku", kolikor sem v tem kludgeu uspel najti. Lotil sem se najprej bash-a, misleč "saj to je skriptni jezik, ravno tako kot pri DOS-u. Če znam poštimat tam nek autoexec.bat, valjda bom poštekal tudi tole".

Eeee, penis.

Bash manual je dolg in zatežen in ziher sem ga 10x prebral, preden sem karkoli za silo dojel. Kaj je to "escaping" in "quoting" in za koji ku*ac pa to rabim ? Zakaj bi me moralo zanimati kako bash zbere vsako linijo, poescapea vse skupaj itd preden jo izvrši ? Ker kreten je dal za UKAZ oklepaj ?

Ta in taka vprašanja ti rojijo po glavi, ko bereš manual. Misliš si, "saj obvladam BASIC, tole je pa skriptni jezik, glih tolk da je nekaj za delo v CLI", e pa ni tko.

Enako je s čemerkoli drugim. Lahko si srečen, če se tvoj manual ne sklicuje še na 506 drugih stvari, ki:

- se tudi v navodilih sklicujejo na 712 tretjih stvari, za kere prvič slišiš in bo treba navodila prebrat
- za katere sploh še slišal nisi
- po kratki poizvedbi o teh stvareh ti sploh ni jasno, kaj imajo zveze z opisano
- so same zase opisane z enako dolgim, zaje*anim in poznavalcem namenjenm manualom
- so optimizirane potrebam težkih hekerjev, torej tistih, ki se po cel dan samo z njimi ukvarjajo in ničemer drugim. Vsakdo drugi bo v vmesnem času pozabil 87% vseh "bližnjic" in clever olajšav

Enako je s čimerkoli drugim. Evo recimo vzemimo za primer Sambo. Na Winsih je stvar videti enostavna. Odpreš omrežno soseščino, izbereš Workgroup ali domeno, daš stroju ime, dodaš uporabnika in skupino, ki jih spustiš na svoj stroj, pošeraš mape in Voila! Stvar ma da dela (O.K. Razen če ne dela ) si že težek heker !

In kako je s Sambo ? Ni problema ! Najprej preberi kratki 300+ stranski manual, kjer avtor pojoka o svojih težavah in zaprtih standardih in se nato pogovarja s tabo, kot da si visel njegovmu fotru za vratom, ko ga je delal in pozneje svojo neskončno pozornost usmeril tudi na sina, od rojstva pa vse do trenutka ko je splavil najnovejšo Sambo ven. Tip razmetava z milijon drugimi pojmi, še preden je pojasnil stvari na nekm normalnem Mujo& Haso nivoju smrtniku, ki bi pravzaprav rad le videl druge Win mašine in mogoče šeral kak printer...

In če ti po tem 346-stranskem uvodu še vedno ni jasno kako s Sambo, si pač zrel za 1200-stranski ( _I_kid_you_not_ !) sklop tutorialov, kjer je vse opisano do zadnjega znaneg atoma in silno zanimivo, če te zanimajo poti posameznih elektronov po žici. No, to ravno ne- toliko globoko se stvar ne spušča- tip ima svoje meje...

Po vseh teh prebranih navodilih mi še vedno ne delajo trije printerji HKRATI preko Sambe (HP laser in dva EPSON pljuvača), čeprav jih CUPS vidi in preko CUPSa v Linuxu delajo, tudi z drugih strojev...

Da o drugih problemih s Sambo ne govorimo. Saj vse to razumem, Samba je neverjetna zadeva ( s tem se strinajm, brez heca) in masa teh problemov je zaradi različnosti Linuxa in Winsov in nepravilnih nastavitev, samo ne mi o tem, da so navodila pa "čisto v redu".

Navodila na Linuxu so dejanjsko dostikrat crap. Za vsako posamezno stvar so napisana tako, da jih brez problema razume tisti, ki diha in živi za to stvar, karkoli pač že je (bash/gawk/samba/NFS/vi/emacs/take_your_pick), kar velikokrat ni res. Bere jih ponavadi user, ki je zašel v situacijo, v kateri jih rabi in ki verjetno ne ve kaj dosti o programu ne z njim povezano problematiko.

Preden sem prešel na Gentooja, sem bil zelo srečen, če so mi kernel, glibci in gcc delali in živeli v sozvočju.
X-i so mi delali tko-tko. Za pogledat je blo, pod pokrovom pa je hudo škripalo.

Spomnim se samo komedij z glajenjem fontov, ko je blo treba prebrat kar nekaj strani navodil, zakaj v (za Linux okolje ultraprijaznem) KDEju ko odklikaš "glajenje fontov" ti v resnici ne misliš na "glajenje fontov" ampak nekaj drugega.

Tudi če recimo instaliraš proftpd moraš za pravilno konfiguracijo obvladati kar nekaj basha- vsaj kar se tiče regexpov itd. Vsakič, ko sem slišal regexp, me je zabolela glava. V bistvu gre za stvar, ki je bila pomembna, ko so mašine imele 64 kb RAMa in je tako kot mnoge druge stvari pač ostala not zaradi kompatibilnosti.

Potem lahko bereš, kako neverjetno pametna in optimiziran stvar je urejevalnik teksta "vi". Sedaj ne bi šel v podrobnosti a kdorkoli je kdaj uporabljal soliden urejvalnik na Winsih ali v DOS okolju, bo rabu vrečko ob branju navodil

V kakšne razdalje se spustijo, da ti prišparajo en klik ! To, da si zato 3x prebral navodila, da si si za silo zapomnil osnovna navodila jih ne skrbi. Saj boš prišparal na času, ko boš desetprstno pretipkal "Vojno in mir" ali pa kak kernel source ali kaj takega.

Saj vse razumem, tudi to, da "ko me je*e, če mi ni všeč, lahko sam kaj napišem", samo ne razlagat, da je dokumentacija O.K., ker povsem očitno in nedvoumno ni.

BTW: A mi lahko kje pokažeš pošteno, izčrpno in točno dokumentacijo o internalijah kernela 2.6 ?

Jaz je nikjer nisem našel. Mogoče se sedaj da dobit kako knjigo na Amazonu ampak ko sem jaz iskal, sem dobil vse razen tega. Tako sedaj imam super knjigo "Unix Internals", ki pa nažalost govori o stvareh pred Linuxom (raznu Suni, BSDji, Mach itd), "Understanding the Linux kernel", ki pa je crap, poleg tega pa govori o kernelu 2.2 in "prihajajočem" 2.4 in "Linux Device Drivers", ki tudi govori samo o driverjih pa še to samo za 2.4 kernel.

brane2: ma sej bi pokomentiral vsako tvojo misel pa bi bilo prevec glomazno vse skupaj :-)

V marsicem se strinjam s tabo. Predvsem tudi meni ni jasno zakaj je naveza SAMBA + CUPS crknila po nekajtedenskem uspesnemu delovanju. Iz mojega rac. lahko fino printam na CUPS server (preko cupsa seveda) medtem, ko brat iz win32 ne more. In meni skace po glavi zaradi tega :/

Kar se SAMBA/CUPSa tiče, kaj misliš, kako bi na naju gledal kak profi, ki mu je plača odvisna od možnosti printanja, če bi ga pregovorila, da preskoči na Linux ?




Saj nič ne rečem. Linux je lahko odgovor in jaz definitivno bom prešel nanj oziroma za večino stvari že delam v tem okolju, a stvar definitivno ni čisto zrela za vse, sploh profije. Naredila je ogromen korak naprej in primerna je za mnoge. Mnogi preostali problemi so verjetno čisto lepo rešljivi z malo strokovne pomoči.

Samo, da bi pa vsak laik kar CDje zmetal v mašino in pri tem ne pričakoval čisto niti enega haklca ter na uspeh stavil življenje in firmo brez rezervne "variante B" pa stvar še ni.

Čisto toliko, da v imenu poštenja postavimo še kaj na drugo stran tehtnice.

no da nebom komliciro ... ker se hoto bit 1337 pa mi je ratalo.

Kako se pocutis, zdaj, ko si l33t? :)

Drgac pa tole zgleda kul: http://lwn.net/Articles/driver-porting/

A zraven kernela si pogledu? :)


Sem.

> Mogoče za Perl. Ampak zakaj so to tlačili v bash ?

To ma cisto vsak pristen unix program zadnjih 20 let. Matr, pa ti uporabljas gentu! Kaj je zdaj to :))
Se celo MS se je spametoval in to vgradil v .NET

> No, ziher je bil nek razlog, samo govora je blo tu o kakovosti dokumentacije.
In regexp poglavje v man bash mi recimo 3-4 leta nazaj, ko sem bral svoje prve manpage sploh ni "sedu"...

Regexp je dokaj standardna zadeva, bash ma samo bash specific stvari dokumentirane. Za regexpe mas na megatone tutorialov.

Ne vem ce sem prav razumel problem s sambo + printerjem, ampak z WINXP lahko direkt printas na CUPS. Temu se rece IPP (internet printing protocol). Reces network printer in das adreso
http://tvoj.server:631/printers/ime-pri...


1. Na Samba/CUPSu mi dela O.K. eden/katerikoli od treh priklopljenih printerjev (HP 1300 LJ + 2x EPSON Stylus 1200), vsi trije pa ne. Mimo navadnih piz*arij na Sambi sem se že prebil. Recimo tega, da če SAMBAo emergeam s CUPSom enableanim, mimo CUPSa sploh ne morem printat, ne glede na to, kaj napišem v config file.

Če pa CUPSa ne uporabljam, potem mi vsi trije printerji delajo, vendar bijih rad uporabljal še iz Linux klientov in to je brez CUPSa težje...

2. Viš, tega nisem vedel. Vedel sem, da je M$ posvojil IPP, nisem pa šel tok daleč, da bi se mi to dalo to prebrat.
Bomo probal :o)

3.) V novih CUPSih se hvalijo z brdom enih driverjev, sploh za EPSONe, vendar jaz tega ne najdem. Ko konfiguriram svojega Stylusa 1200, je vse kar mi CUPS ponudi, "novi EPSON driver" za inkjeta. Zato tudi nimam možnosti 1440 DPI ampak samo 720 dpi pa kar nekaj naprednih opcij tudi ne... No, saj bo počasi, ko preberem novo tono navodil...

In ko smo že pri Perlu, "info perl" ti odpre info stran, na kateri je info da se lažje znajdeš med maljon info stranmi.

Talking about bloated language...

Hehe: Perl, the first postmodern computer language

3.) V novih CUPSih se hvalijo z brdom enih driverjev, sploh za EPSONe, vendar jaz tega ne najdem. Ko konfiguriram svojega Stylusa 1200, je vse kar mi CUPS ponudi, "novi EPSON driver" za inkjeta. Zato tudi nimam možnosti 1440 DPI ampak samo 720 dpi pa kar nekaj naprednih opcij tudi ne... No, saj bo počasi, ko preberem novo tono navodil... [:\\]

Po mojih izkusnjah ima CUPS bedno malo driverjev. Zato gres na linuxprinting.org in si jih od tam snames.

Sicer sem se pa jaz basha ucil po 'Introduction to bash programming' in ne po 'Advanced bash programming' howtju :)