» »

Analiza (lastnih) misli

Analiza (lastnih) misli

«
1
2

Marjan ::

Nalašč sem napisal "misli", čeprav je tema IMO pure Memetics.

Kako / v kakšni meri človek analizira svoje misli in misli drugih? Najbolje, da kar na lastnem primeru - tukaj smo pomoje lahko objektivni - seveda, če upamo biti :)

Kako bistra je misel v glavi? Kako hitro se sfiži? Koliko se prepleta z drugimi mislimi? Koliko na časovni interval se jih porodi? Koliko od tega je relevantnih, koliko je razumskih, koliko emocionalnih...?!

Menite, da se je smiselno ukvarjati z analizo lastnih misli? Če ja, do kake mere? Se da iti v ekstrem? Kaj ko pridemo do podzavesti?

rh^ ::

Kako bistra je misel? Hm, pomojem odvisno, če gremo tej misli "do konca". Če eno stvar "premišljuješ" zraven pa ti po glavi hodi še nevem kolko drugih misli, ki jih daš na stranski tir (torej jih recimo ne izbistriš), na drugi strani pa recimo ko s to prvo mislijo prideš do konca rešiš tudi njen problem in je misel do konca izbistrena al kakorkoli.

Enkrat sem nekje zasledil eno številko da kolko misli nam gre v sekundi po glavi. Ne spomnem se je točno ... tko da če kdo ve naj pove, ker je res zanimivo.

Kar se tiče analize misli je to mal tko kot da bi imeli RAM in HD. Po ramu nam hodijo misli s katerimi ne bo nikoli nič, na drugi strani pa recimo so misli, ki jih recimo potrebujemo za delovanje al nevem kaj v življenju in rešitev kako priti do konca se shrani na HD. Neki v tem stilu. Pol recimo lahko rečemo da zavest že analizira te misli in jih pač rangira in nekam shrani na HD (tiste, ki so pomembne in njihovo rešitev). Pol ko eno podobno stvar delamo že drugič zavest pobrska po HD in pregleda, če smo bili že v podobni situaciji in kaj smo takrat naredili, vse to da bi čim prej prišli do rešitve.

OwcA ::

Najbolje, da kar na lastnem primeru - tukaj smo pomoje lahko objektivni - seveda, če upamo biti :)

Tudi ideal biti objektiven je mem. ;)

Menite, da se je smiselno ukvarjati z analizo lastnih misli? Če ja, do kake mere? Se da iti v ekstrem? Kaj ko pridemo do podzavesti?

To je tako kot ukvarjati se z delovanjem tajne službe. Zveš lahko kar ti dovolijo, tu in tam dobiš še kaj podtaknjeno (ni nujno da od tistih, ki jih proučuješ). Transparentnost je funkcija ustroja mempleksa, tvoja "svobodna volja" je samo utvara, propaganda če že hočeš.
Otroška radovednost - gonilo napredka.

.:joco:. ::

Hudo huda tema :))

Kako / v kakšni meri človek analizira svoje misli in misli drugih?


Človek, ko analizira misli nekoga drugega, jih vedno projicira glede na sebe. Lahko se strinja, lahko ne... Kakor koli.
// mejčkeno of topic
Bolj zanimivo je to, da kar si človek predstavlja, je za njegovo podzavest enako kot bi se to že zgodilo. Podzavest ima namreč "filter" po imenu zavest. Kaj ta spusti noter in kaj ne.
PRIMER: Če si imel prometno nesrečo, kjer si doživel velik šok, se boš zagotovo naslednji teden ali 2 blj previdno vozil.
Človek, ki pa je imel prometno nesrečo in doživel šok, poleg tega, pa si je še 14 dni predstavljal sebe v različnih situacijah v tej nesreči, ves čas o tem razmišljal in zadevo podoživljal. Za njegovo podzavest je vsakič, ko je to zadevo podoživljal enako, kot da bi se še enkrat zgodilo.
Tak človek bo imel probleme z vožnjo z avtomobilom veliko dlje.

In to je pravzaprav počenjal zavestno. Se spominjal, podoživljal, se sekiral ipd. Čeprav ni vedel, da bo zaradi tega še dlje časa nesiguren, vsakič ko se bo vsedel v avto.
// end mejčkeno off topic

Kar sem hotel povedati tukaj, je to, kako močno nekdo analizira misli nekoga drugega, je v največji meri odvisno kako živo si predstavlja misel nekoga drugega. Zanimivo je to, da če človeka prepričaš, da si nekaj predstalvja, je za njega (njegovo podzavest) enako, kot bi bila njegova ideja.
Banalen primer:
Predstavljaj si rdeč ferari!
Nisem pokazal nobene slike, ne izumil ferrarija. Vsak, ki pa si je predstavljal ferrarija, si ga je predstavljal po svoje. Na cesti, poleg polota, z dobro bejbo, kakor koli.
In ker si ga je vsak predstavljal po svoje, je ta "ideja ferarija" v njegovih mislih (po njegovo) edinstvena, zato je enako, kot bi se je domislil sam.
Enako je v pogovoru z neko osebo.
Če je oseba zmožna "ujeti" tvojo domišljijo ali pa si ti zmožen "se ujeti" v to domišljijo, se bodo slike po tvoji glavi zdele, kot da so tvoja ideja. In tako bodo tvoje misli bolje projeciranje na tebe.

Kako bistra je misel v glavi? Kako hitro se sfiži? Koliko se prepleta z drugimi mislimi?

1. Misel je vedno bistra. Vsaj kar se tiče osebe, ki razmišlja. Za zunanjega opazovalca je to seveda irelevantno.
2. Sfiži se tako hitro, ko tvoja misel najde nekaj bolj zanimivega za razmišljati, kot je sogovornikova.
3. Prepletanje z drugimi mislimi se dogaja ves čas. Misli, ki si jih že imel, vedno vplivajo na tvoje razmišljanje o aktualni misli. Zavestno razmišljanje svoje "rezultate" vedno pospravlja v podzavest (podzavest in spomin nista tako različna pojma, kot nekateri mislijo da sta). Če rečem, da pomisli na nekaj modrega, boš morda pomislil na morje, morda na #0000FF, morda pa na modrega človeka. V vsakem primeru pa bodo tvoje misli (zavest) pred tem pobrskale po modrih stvareh po tvoji podzavesti in spominu in na podlagi tega dale svoj rezultat misli.

Koliko od tega je relevantnih, koliko je razumskih, koliko emocionalnih...?!

Emocije je zelo lahko zablokirati z razumom. Podzavest pa si zapomni vsako zavestno rešitev.

Menite, da se je smiselno ukvarjati z analizo lastnih misli? Če ja, do kake mere? Se da iti v ekstrem?

Da, Do konca in naprej!:D

Kaj ko pridemo do podzavesti?

Podzavest je za moje pojme ena zadeva, ki je mnogim ljudem še vedno nejasna. Kot nek mit, ki ga nihče ne šteka in še manj zna razložiti. Vsi filozofi in psihologi, ki so se kdaj s tem ukvarjali so vse svoje ugotovitve zavili v en težek akademski jezik, ga zakriptirali s citati svojih predhodnikov in praktično zapečatili z napisom "NE BERI, PRETEŽKO ZATE!".
Pomojem gre za to, da ti (akademski) ljudje sploh nikoli niso točno poštekali kaj je podzavest.
Kakor koli. Grobo povedano. Podzavest je substrat, na katerem "laufa" zavest. Podzavest ni nič drugega, kot stvari, ki se jih zavedaš, le da trenutno ne razmišljaš o njih.
Torej so POD-zavestne.
Če si nekoč tehtal med tem ali je boljše imeti AMD ali Intel, si pri tem uporabljal zavest. Ko si prišel do zaključka, kaj je boljše, si nehal zavestno razmišljati o tem, ampak o grafičnih karticah. Ko boš čez eno leto zopet začel razmišljati o Intel vs. AMD, boš vse svoje prejšnje ugotovitve imel že pretehtane in boš lahko dodal samo še nove.
Smešen primer, ampak ravno tako je pri vseh ostalih "dvoumjih" v galvi. V POD-zavestju (to je tisto, kar veš, razumeš, si lahko predstavljaš..., le da trenutno ne razmišljaš o tem) imaš že ogromno rešitev za določene razložljive ali nerazložljive primere. Ko od zunaj pride neka nova misel, jo (praktično) vedno pretehtaš iz svoje podzavesti.

Marjan -> pa da ne boš hud, ker sem te tko citiral, kot da se nekaj ne strinjam s tabo. Vprašanja se mi zdijo namreč naravnost odlična, zato sem jih uporabil za svoj "monolog"!:))
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.

Myth ::

In ker si ga je vsak predstavljal po svoje, je ta "ideja ferarija" v njegovih mislih (po njegovo) edinstvena, zato je enako, kot bi se je domislil sam.


Ja, kaj pa če ti sogovornik govori kako si predstavljaj? Dajmo nov primer, dva zaljubljenca si zamišljata prvi zmenek, en čas en govori, en čas drug. Skupaj na koncu mislita isto.

S tole POD-zavestjo bi pa se jaz kar strinjal. :\

Če ja, do kake mere? Se da iti v ekstrem? Kaj ko pridemo do podzavesti?


Jaz mislim, da nekako ko že prideš do podzavesti oz. do njenega konca, ne moreš dlje. Toliko o extremih.

Kako bistra je misel v glavi? Kako hitro se sfiži? Koliko se prepleta z drugimi mislimi?


Misel je bistra, dokler bo primarna oz. da je ne bodo motile druge misli oz. se prepletale z le-to, ko pa začneš prepletati misli, sestavljaš novo misel, obsežnejšo, boljšo... Kako se sfiži pa je že povedal .:joco:. pred mano.

en LP
¤ Space is Mystery. And Myth is on Earth. ¤

lopov ::

Brez problema v mislih "slisim" govor (ton, zven, barvo, globino, ...) glasu osebe, ki jo poznam in si jo zamislim -- pac neko osebo in v glavi "izgovorim" besede, kot bi jih dejala ta oseba.

Nikakor pa ne morem dolociti tega za moje misli -- tisto, kar mi siba naokoli nima nic od tega, tesko recem da je glas.

Pa se o stevilu -- nisem "multitasking" in sem 99% preprican, da imam v "obdelavi" le eno "misel" naenkrat, se pa izmenjuje in v doloceni tocki "cepi", tako da nastajajo variacije. Morda bi lahko rekel, da zavestno obdelujem le eno, ostale so v podzavesti in se jih po potrebi vlece ven. Hmmmm :/

Kako bistra je misel v glavi?
Ce si zbran, zelo. Ce si raztresen, obremenjen, si zelis v tistem trenutku poceti druge stvari -- potem se zacne izgubljati in "uhaja".

Kako hitro se sfiži?
Heh, kaj to pomeni, da ni bila dobra? Je razmisljanje v napacno smer? Ni napredka ali pa je prevec ekstremna?
Sfizi se, ko potece "rok uporabe" -- to je pa takoj ali pa cez 10 let, ko jo potegnes iz naftalina in ni vec uporabna.

Koliko se prepleta z drugimi mislimi?
Odvisno od relevantnosti. Ce se na kaken nacin navezuje na kaj drugega je velika verjetnost, da se bomo "spomnili" sorodosti. Misli se lahko zdruzita, sprejmemo drugo ali pa se rodi tretja, primernejsa varianta.

Koliko na časovni interval se jih porodi?
Odvisno od cloveka do cloveka (saj recemo, da "hitro misli"). Po moje se ne da izmeriti oz. izraziti stevilcno (ekzaktno), najbrz se bolj izrazi v intenziteti delovanja mozganov, kar pa se da "videti".

Koliko od tega je relevantnih, koliko je razumskih, koliko emocionalnih...?!
Spet odvisno od cloveka do cloveka. Nimamo vsi cisto enak vzorec delovanja ...

Menite, da se je smiselno ukvarjati z analizo lastnih misli? Če ja, do kake mere? Se da iti v ekstrem? Kaj ko pridemo do podzavesti?
Ja -- do meje, ko je se "zdravo". Pa tudi tematika ni nezanemarljiva. Lahko se ujames v zacaran krog in nisi sposoben narediti preskoka, spustiti zadeve, jo prespati. In potem si nesrecen, napet, depresiven, razdrazljiv, pa tudi evforicen in nepredvidljiv ... Ekstrem -- seveda. Gonis svojo "varianto" in se ne menis za mnenja in predloge
drugih. In ce ni po tvoje (po vsem trudu, ki je bil vlozen) je spet vse narobe.

Podzavest ... nimam pojma.

Thomas ::

Poleg vsega, kar je bilo rečeno, še tole.

Kot bi pisal o tem kar pišeš. Nekaj gotovo ostane neopisanega. Čist matematično dejstvo.

Marjan ::

> Kot bi pisal o tem kar pišeš. Nekaj gotovo ostane neopisanega. Čist matematično dejstvo.

Ja, spet mamo Strange loop :)

Ravno zato mi je memetika tako zanimiva. Torej, še par stvari, ki razburkajo misel:

(1) Mem objektivnosti - iskanje dejstev ne glede na preostalo memetsko strukturo...
Še vedno smo p/p mašine, pod kožo pa krvavi! Tako, da jaz tukaj vidim točko trenja med objektivnostjo in hedonizmom posameznika. Zadeva je problematična tako z osebnega stališča kot tudi z družbenega. Smiselno je oceniti kje to točko postavimo in kje ima postavljeno naš sogovornik, družba...

(2) Zanimiva je ta relacija oblikovanja misli pri _dobri_ debati v primerjavi s premlevanjem v glavi. V prvem primeru morda lahko bolj jasno oblikujemo misli, saj smo v to "prisiljeni". Tako tudi pojasnimo uspeh memov.
[aja, (2) ima ravno obraten efekt kot (1), pa se morda nekoliko izničita]

(3) Podzavest - ona se brani drezanja vanjo. Takoj, ko preveč dreznemo nam misel preskoči. Če vseeno silimo pa se lahko podzavest zakoplje še bolj globoko. Tako lahko postane še bolj simbolna, morda še bolj "perverzna"? Morda nas "kaznuje" in še bolj zmede?

Thomas ::

Vse kar si napisal, je samo zapoboldat. Pa še pounderlajnat zraven.

> Zadeva je problematična tako z osebnega stališča kot tudi z družbenega.

In v človeški družbi tudi nerešljiva. Ne brez edita.

OwcA ::

Povečini se strinjam z napisanim, samo nekaj:
ako, da jaz tukaj vidim točko trenja med objektivnostjo in hedonizmom posameznika.

Tudi objektivnost je hedonizem. Vprašanje je le ali v obliki samostojne entitete (recimo za znanstvenika, ki se skuša dokopati do neke resnice) ali je le orodje, torej da nam objektivno delovanje prineše večje ugodje, oziroma zmanjša trpljenje.
Otroška radovednost - gonilo napredka.

rh^ ::

(3) Podzavest - ona se brani drezanja vanjo. Takoj, ko preveč dreznemo nam misel preskoči. Če vseeno silimo pa se lahko podzavest zakoplje še bolj globoko. Tako lahko postane še bolj simbolna, morda še bolj "perverzna"? Morda nas "kaznuje" in še bolj zmede?

Vrjetno gre res bolj "globoko", ker če samo pomislimo do česa bi lahko vse prišli, ko bi dobili ključ do podzavesti. Tam je vrjetno toliko podatkov, da se nam niti ne sanja in če bi znali vse to izkoristit .. hmm.
Banalen primer: enega kolega nosi luna (zdaj ne mešat tega, to je samo za primer) in se šeta tle po ulici včasih :). Torej iz svojega stanovanja, poišče ključe oz. itak ve natančno kje so, odpre vrata, zaklene, gre vn, naredi 100m in recimo gre nazaj brez da bi odpru oči. No da poenostavim v glavi ima nekje tako detajlno karto te okolice, da bi lahko miže mirno vse prehodil, brez da bi se spotaknil al kaj podobnega. In to ima vrjetno nekje v podzavesti.

Thomas ::

Kaj vse se valja po podzavesti ... je prav zanimivo vprašanje.

Nekateri primeri kažejo, da celo kakšen tuj jezik, ki ga zavestno ne znamo.

Samo je pa vprašanje, kako zanesljivi so podatki o vsem tem. Terra incognita, še precej.

Eschelon ::

_Mikeni_:
1) Dobro bi bilo ločiti med - "ne vidi"(miži) in "ne vidi zavestno".
2) Ideja o neizmerni količini podatkov, ki naj bi jih hranili naši možgani, je vprašljiva. Možgani so sposobni shraniti "malo" podatkov. Njihova največja sposobnost je v izjemni sposobnosti ekstrakcije informacije. Najbrž je sam proces še najbolje primerjati z izgubno kompresijo.
3) Govoriti o tem, kako bi bilo dobro, če bi lahko izkoristili še vse tiste nedosegljive sposobnosti možganov je nepremišljeno. Zavestno nedosegljive funkcije še kako sodelujejo pri normalnem funkcioniranju zavestnih. (Tovrstno sanjarjenje še najbolj spominja na poskuse pridobivanja energije iz nič, perpetuum mobile in podobno - nekdo vedno pozabi na entropijo).
Marjan:
4) Strange Loops? Seveda. (Gödel, Escher, Bach: An Eternal Golden Braid by Douglas R. Hofstadter - včasih se splača brati tale forum, ker ljudje dajo zelo dobre smernice) :D
Zato analizirati svoje misli, ob tem, ko analiziramo svoje misli ne vodi nikamor.

Vendar so naši možgani končni. (Razen, če domnevamo, da so naše misli več, kot produkt našega wetwarea.) Zato se se jih da v celoti zanalizirati.
Vedeti, razumeti, znati.

Thomas ::

To, da so naši možgani končni, pa tudi da vsebujejo precej manj informacij, kot se v splošnem misli, se povsem strinjam.

Ja pa lahko - ni nujno, lahko - vseeno prostor za kakšna interesantna zakotja, kjer se recimo skriva medicinska ocena vseh ljudi, ki jih srečujemo. Ki jo naredimo na hitro, seveda nestrokovno, ampak vseeno jo skladiščimo. Lahko je tega še precej. Ne rečem da je, možno se mi pa zdi. Ker tudi to prav veliko byteov ne zaseda.

.:joco:. ::

Po mojem podzavest ni nekaj tako hudičevo skrivnostnega in nedotakljivega.

Kar se pa tiče podatkov v možganih, pa ne gre ravno za lossy kompresijo.
Gre predvsem za linkanje.
Zato se je drugega jezika lažje naučiti kot prvega. Ravno tako tretjega lažje kot drugega itd.
Tudi številko 20481703 si je težje napiflati na pamet, kot pa če to številko "polinkaš" s kakimi dogodki.
Kaj pa vem, naprimer: 20 letnica ima 48 let staro mamo, ki ima rojstni dan 17. marca.
Za to si je tudi lažje zapomniti stvari, ki "make sense", ker jih lahko polinkaš z že znanimi.
Predvsem v tem je štos "šparanja s prostorom" v glavi.
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.

OwcA ::

Kar se pa tiče podatkov v možganih, pa ne gre ravno za lossy kompresijo.

Se ne strinjam. Zapomniš si kvečemu toliko, kot rabiš da lahko rekonstruiraš dogodek. "Ostrejši" spomini pa so bodisi posledica že obstoječih (povezovanje, ki ga ti omejaš), bodisi nekakšen thumbnail za niz dogodkov (filemček).
Otroška radovednost - gonilo napredka.

.:joco:. ::

Joco:
Kar se pa tiče podatkov v možganih, pa ne gre ravno za lossy kompresijo.
Owca:
Se ne strinjam. Zapomniš si kvečemu toliko, kot rabiš da lahko rekonstruiraš dogodek.


Ravno o tem govorim. Seveda gre za lossy kompresijo. Ampak ni to BISTVO šparanja z možganskim diskom.
In ja, zapomniš si toliko, da lahko skupaj s svojimi že prej znanimi podatki rekonstruiraš dogodek. In to, kar si zapomniš je hudičevo malo. Večino podatkov pride iz že prej znanih in logičnih zaključkov v glavi. Novi so samo primerno polinkali prejšnje. Kot pri številki 20481703.

// Popravljanje postov mi dela hude predglavice.:))
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: .:joco:. ()

Marjan ::

>Tako, da jaz tukaj vidim točko trenja med objektivnostjo in hedonizmom posameznika.

Owca:
Tudi objektivnost je hedonizem. Vprašanje je le ali v obliki samostojne entitete (recimo za znanstvenika, ki se skuša dokopati do neke resnice) ali je le orodje, torej da nam objektivno delovanje prineše večje ugodje, oziroma zmanjša trpljenje.

Oboje. In na račun drugega ne gre zmanjševati pomena prvega. Saj se tako rojevajo bolj skristalizirani mempleksi.
[, ki pa v širši populaciji žal ne prevladajo prav zaradi "živalskega hedonizma", ki ga narekujejo naša evolucijsko-biološka telesa.
Družbeni mempleksi bi bili bolj kvalitetni ob večjem pretoku in izmenjavi memov ter obenem večji prioriteti na memu logičnosti oz. kritičnosti.]

Nejc Pintar ::

Možganski disk lahko pomni skoraj neomejene količine podatkov, problem je v tem da v možganih teče določen program ki filtrira podatke ki se zdijo nepomembni, tako si recimo nekaj smešnega zapomnimo takoj, saj se nam podzavestno zdi to pomemben podatek, ko se pa nekaj učiš npr. za šolo pa nam nekaj v podzavesti govori da so podatki nepomembni, zato so nekatere tehnike učenja boljše, saj nam uspe pretentati "filter"
Lahko je biti prvi, če si edini!

OwcA ::

Možganski disk lahko pomni skoraj neomejene količine podatkov

V to ne bi bil tako zelo prepričan. Če se prav spomnim, je bilo govora o nekaj GB, koliko informacij lahko iz tega razpakira je sicer durgo, ampak še vedno krepko omejeno.
Otroška radovednost - gonilo napredka.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: OwcA ()

Thomas ::

Krepko omejeno, krepko. Že tisti film izpred ene 10 let, ko Johnny Mnemonic prenaša 150 MB podatkov v glavi, je danes smešen. Na dva načina. Najprej, 150 MB ni več veliko za današnje stroje, potem pa še ni nobene garancije, da gre toliko sploh v glavo.

Divje, ampak tako je.

Je pa tudi zanimivo, da so še donedavno smatrali človeško pamet za praktično neskončno. Govorili so o absordno veliki količini date, ki naj bi jo imeli v glavi. Ni res.

Myth ::

Je pa tudi zanimivo, da so še donedavno smatrali človeško pamet za praktično neskončno. Govorili so o absordno veliki količini date, ki naj bi jo imeli v glavi. Ni res.


Thomas, tega pa nisem vedel. Bi bil prosim tak dober, pa mi kaksen link dal kjer je dokazano ravno nasprotno? Ker tega pa ne morem verjeti. Verjamem, da je omejena kapaciteta podatkov v možganih, samo tako malo??? :\

btw, saj nisn ziher koliko je bilo, ampak če se ne motim je v prekoračil limit in si naložil krepkih 256MB. :\
¤ Space is Mystery. And Myth is on Earth. ¤

Thomas ::

Nekateri ljudje so se naučili na pamet Koran. To mora biti okoli megabytea, raje precej manj, ker je treba računat, koliko je to komprimirano. 200 ali 300 kilo.

Je razumno predpostaviti, da je spominska kapaciteta 1000 ali večkrat večja, kot so si sposobni dodatno zapomniti tavečji friki?

Najbrž ne.

OwcA ::

Čeprav po drugi strani slike (lahko tudi sekvenca - film), ki jih hranimo zgledajo (poudarjam zgledajo, lahko je samo spretno prikazovanje, kot recimo pri televizorju) precej visokoločljivostne.
Otroška radovednost - gonilo napredka.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: OwcA ()

Myth ::

Je razumno predpostaviti, da je spominska kapaciteta 1000 ali večkrat večja, kot so si sposobni dodatno zapomniti tavečji friki?


"tavečji friki" , kaj bi naj sploh to pomenilo? Misliš tiste z visokim IQ-jem? Oni nimajo v primerjavi s teboj večjega spomina. :\

Čeprav po drugi strani slike (lahko tudi sekvenca - filem), ki jih hranimo zgledajo (poudarjam zgledajo, lahko je samo spretno prikazovanje, kot recimo pri televizorju) precej visokoločljivostne.


Ja, saj spomin je lahko različen, recimo nekateri imajo bolj fotogeničnega (recimo jaz) , nekateri pa bolj "navadnega (primer Thomasov genij ki si je zapomnil celi Koran). Ampak misliš da je tale "film" večje kapacitete kot recimo "Koran"? :\
¤ Space is Mystery. And Myth is on Earth. ¤

OwcA ::

Ampak misliš da je tale "film" večje kapacitete kot recimo "Koran"?

Kot vsebina (infomacija tistega kar je napisano) gotovo. Kar primerjaj koliko zavzame 1 min filma in koliko 1 stran besedila.
Otroška radovednost - gonilo napredka.

Thomas ::

Kar zanesljivo vemo je to, da so si nekateri zapomnili max 1 MB več, kot ostali smrtniki.

Če je tako malo razlike med ljudmi, je njihova spominska kapaciteta kar težko 1000 krat večja od te razlike med posamezniki.



Če si si dobro zapomnil sliko ali film, si ga dobro pokompresiral. Tako da ne nosiš prav veliko realne date s sabo.

.:joco:. ::

Vrejetno samo zgledajo.

Jaz si zelo natančno predstaljam luknje v pokrovu kanalizacije na cesti. Ampak da bi šel zdajle v miže preštevat luknje samo po spominu?
Čeprav mi slika zgleda po spominu zelo detajlna, je pravih detajlov ki bi se jih spomnil bolj malo. Oziroma le tistih nekaj, na katere sem takrat posvečal pozornost.
Smo včasih delali tudi "poskuse". Nekdo si je moral zapomniti čim več detajlov na neki osebi. (obleka, brki, barva las ipd). Na prvo vprašanje: "ali ima očala" ni vedel odgovora.
Dosti šoferjev tudi ne ve ali je zelena luč zgoraj ali spodaj.
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.

Thomas ::

Zelo res, kar je rekel joco, zelo.

Najboljš zapomnjeno sliko v življenju, lahko opišeš z manj kot 1000 besed. Je vprašanje, če jih uspeš toliko napisat, pa da res kaj povejo o sliki.

Povej kaj vse veš o Moni Lizi. Bolj malo.

Nejc Pintar ::

joco, tukaj je spet tisto, kar se ti zdi bolj pomembno si zapomniš, tako se je ljudem zdel nepomemben podatek da ima očala, češ to bom pa že vedel, zato so se koncentrirali na ostale podrobnosti, isto je pri semaforju, bistvena je barva luči, ne pozicija
Lahko je biti prvi, če si edini!

Myth ::

Kot vsebina (infomacija tistega kar je napisano) gotovo. Kar primerjaj koliko zavzame 1 min filma in koliko 1 stran besedila.


Hm... to vemo. Ampak jaz mislim, da spomin ne primerja tega in je velikost 1stran besedila = 1min filma, recimo. Zakaj bi razlikoval film od strani? :\

Se pa strinjam glede joco-ve izjave.
¤ Space is Mystery. And Myth is on Earth. ¤

WarpedGone ::

Pri spominu je še en problem. Zapomnimo si bistveno več, kot pa smo v nekem momentu sposobni se na zahtevo spomnit.

Ko moraš videno sliko opisat, ni ravno veliko kar lahko poveš. Ampak če boš mogu pol med recimo desetimi slikami, za katere vse kar si se uspel spomnit enako velja, pokazat tisto ki si jo že vidu, boš komot 'uganu' katera je bla tista, ki si jo res vidu.

Bi reku, da je to posledica relativno pozne pridobitve sposobnosti zavestnega razmišljanja. Podzavest ma evolucijsko precej starejše korenine in se lahk na zahteve zavesti včasih prou fino požvižga.
Zbogom in hvala za vse ribe

Thomas ::

> Ampak če boš mogu pol med recimo desetimi slikami, za katere vse kar si se uspel spomnit enako velja, pokazat tisto ki si jo že vidu, boš komot 'uganu' katera je bla tista, ki si jo res vidu.

Če bo neka zapomnjena podrobnost drugačna, sicer ne. Sploh ne.

keber ::

Tukaj se strinjam s Thomasom. Dejansko naši možgani ne morejo imeti skoraj neomejene kapacitete, ampak imamo zelo majhno. Prednost možganov je v odličnem procesiranju sprejetih podatkov, ki jih ne skrani kot slike in zvoke, ampak oklesti na najnujnejše videno/slišano. Možgani slike ne shranijo kot fotografijo (zaradi tega nekateri narobe mislijo, da možgani shranijo enormne količine podatkov), ampak samo kot zbirko nekaterih podatkov, kot so splošna oblika predmeta, mogoče barva, razporejenost, ter še nekatere podatke, ki se nam zdijo pomebni. Ko se poskušamo spomniti sliko nečesa, nam možgani ne prikažejo "fotografije" tega, ampak nam približno "izrišejo" to stvar glede na pomnjene podatke (teh je pa dejansko zelo malo). Seveda pa velja, da večkrat ko imamo opravka s to stvarjo, več podrobnosti si lahko zapomnimo in "izrisana slika" je bolj jasna. Tako si lahko likovno zapomnimo še pa še stvari, ki si jih s fotografskim spominom ne moremo. Seveda pa imaj(m)o eni ta izrisovalni oz. orientacijski spomin bolje razvit kot nekateri drugi, kjer si pa lažje zapomnijo velike količine besedila, ki so prav tako prostorsko skromni podatki.

No to je moje mnenje.

Myth ::

keber: Pol pa mi razloži kako si lahko jaz v mislih predstavljam knjigo, recimo zdaj primer, učbenik za zgodovino, vidim kako jo brskam in ko zagledam na nevemkeri strani sliko , začnem na tisti strani brati kar je napisano? In to vidim skoraj tako jasno kakor da bi v resnici bral knjigo? Ali pa imam nadčloveške sposobnosti? :D
¤ Space is Mystery. And Myth is on Earth. ¤

.:joco:. ::

Zgleda smo pogruntali, da je shranjevanje podatkov v možganih bolj blizu vektorskemu kot pixlastemu.


Kar se tiče same kapacitete možganov, pa, kljub temu da je majhna, lahko po moje spravi ogromno podatkov.
Kot že omenjeno "linkanje".
Med modrim in rdečim Twingotom v spominu je samo par bytov razlike. Koliko različnih Twingotov bi spravil v 1 kb.

Mr|ce:na nevemkeri strani
Saj, ravno to.
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.

Vesoljc ::

par bytov? 8-O
Abnormal behavior of abnormal brain makes me normal...

.:joco:. ::

Mogoče nerodno napisano.

Ko enkrat "veš" kaj je moder Twingo, si ni težko zapomniti še rdečega. Samo par bytov še zraven.
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.

Keyser Soze ::

Hm, samo tole z Koranom je pa približno tako, kot da bi merili prostornino kocke z kroglicami namesto kockami.

Koliko prostora zavzame en kuharski recept recimo. Ali pa okus banane, pomaranče. Zvočni odtis očeta ali enega prijatelja po katerem ga spoznamo z zaprtimi očmi. Slika punce iz sosednjega bloka po tušem? Ali pa postopek namestitve Linuxa?

Mislim, da tu falijo tisti prostorčki med temi žogicami. V glavi je poleg tistega Korana bilo še en kup drugih stvari. In vsega tega se v 70-80(več ali manj) letih kar nabere. Če bi vse dali v eno surovo obliko, bi prišlo pomoje malo več kot pa tistih miljon bitov.

Problem je pomoje samo v hitro pokvarljivi strukturi platerjev v naših možganih - bad sectorjih. Kar naredi veliko podatkov samo delno uporabnih.

PA pri tem ne všteješ večji del podatkov ki se nahajajo v podzavesti. Glede na to da so dobro zakodirani.

Thomas ::

> Slika punce iz sosednjega bloka po tušem?

Bi si drznu rečt, da največ kakšnih 100 byteov. V glavnem pointerji na že prej kdaj videno.

OwcA ::

Koliko prostora zavzame en kuharski recept recimo. Ali pa okus banane, pomaranče. Zvočni odtis očeta ali enega prijatelja po katerem ga spoznamo z zaprtimi očmi. Slika punce iz sosednjega bloka po tušem? Ali pa postopek namestitve Linuxa?

Napačno vprašanje.
Bolj smiselno je raziskovati koliko doslej še nepomnenih informacij iz recepta dodamo in morda še koliko stane dodajanje nove povezave. .:joco:. je s Twingoti zadel žebljico na glavico.

P.S. presenečen bi bil kako učinkovito lahko krogljice zapolnijo poljuben prostor, bolj učinkovita (v splošnem) oblika so le še nekoliko potlačene krogle različnih velikosti. ;)
Otroška radovednost - gonilo napredka.

.:joco:. ::

Keyser Soze, jst mislim, da se večina med nami strinja, da je različnih podatkov v glavi ogromno.
Poleg tvojih naštetih še vsi znani obrazi, poti od doma do šole/službe/prijatelja, pot do WC-ja v najmanj 50 hišah ali lokalih, velikosti svojega diska, barve najljubše majice, kje imaš trenutno bundo ipd, ipd.
Jst se strinjam, da je teh detajlov ogromno. Ampak vsak tak detajl zavzame le po par "bytov prostora". Mogoče kakšen tudi kilobajt. Pa tudi jih ni neskončno mnogo. Par tisoč. Mogoče tudi par dest tisoč. Ali pa milijon.
Če smo zelo optimistični, je to skupaj 1GB komaj.

Še ena "kost za glodat" bi bila lahko naslednja:
Kako veš kateri dan v tednu je danes?
Ali res VEŠ?
Ali mogoče "polinkaš" svoje spomine, tako da se spomniš, da si bil v nedeljo pri teti na rojstnem dnevu in da je bilo to včeraj?

Ko smo že ravno pri temi o misli in ne spominu. Jst misim, da večino mišljenja (procesorske moči?) porabimo za to "linkanje" spominov, da pridemo do določenih zaključkov.
Pa ne samo to.
Dosti je gre tudi za "kompresiranje" teh podatkov.
Kako si kelnarica zapomni kdo je kaj naročil za mizo?
Polinka rdeč pulover z Laškim pivom (ki ga ima že itak v svoji "bazi"), dolge lase z bambusom in sončna očala z Unionom.
En tak link je stane zopet samo par bytov.
Ko pride za šank in se želi spomnit kdo je kaj naročil, se samo spomni na rdeč pulover in že je polinkan z Laškim.
Podobno kot pri številki 20481703.

Za to verjetno tudi večina ljudi ne mara "piflanja na pamet". V možgane je namreč zelo težko spravit nove informacije. Najlažje je na novo polinkati že znane. Torej stvar "razumeti".
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.

keber ::

MrIce:
si prepričan, da si tako dobro zapomniš? Dobro veš kaj je na tisti sliki? Če je neka oseba veš ravno kakih 10 do 15 bajtov. Potem pa rabiš še nekaj 10 bajtov za celoten opis slike. Ostalo zrišejo možgani. Da pa je ta slika na strani X pa rabiš samo 2, 3 ali 4 bajte

keber ::

Sicer pa tukajle gruntamo v dvojiškem sistemu. Možgani pa ga verjetno ne uporabljajo. Torej bi za vsak podatek porabili še manj prostora kot pri računalniku. Ali ne?

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: keber ()

.:joco:. ::

Sicer pa je tudi evolucijsko gledano verjetno bolj obstojen dober algoritem kompresije (linkanja = logičnega sklepanja) kot pa enormne količine spomina.

Keber: Manjšega podatka, kot je en bit ni.
Je pa nekaj podobnega pri možganih. Pulzi elektrike med nevroni.
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.

Thomas ::

Prevedba na dvojiško, pa kakorkoli že se dogaja, je enostavna. Izomorfna reč. Vedno se lahko pogovarjamo, kot da gre za dvojiški sistem, brez bojazni, da bi s tem karkoli bistvenega zgrešili.

rh^ ::

Dosti je gre tudi za "kompresiranje" teh podatkov.

Tudi pomojem je tako. Pomojem možgani nekako sami rangirajo kere podatke si je treba zapomnit, da lahko določeno stvar popoloma obnovimo. Recimo primer, ki ga je že joco napisal, pot do wcja, vrjetno nas ne zanima, da je tam potleh ležal en pijanček, itn. Pač take nepomembne podatke enostavno "spusti". In tako pride do tega, da imamo v glavi malo podatkov vendar veliko različnih.

Keyser Soze ::

Kar se tiče linkanja oz. algoritmov, ki jih uporabljamo v naših možganih. Pomoje niso čisto enaki. Kako bi pojasnili potem razlike med ljudmi, ki nastanejo pri učenju. Nekateri si lažje zapomnijo slike, drugi besedilo, tretji zvočni zapis.... Pomoje so se skozi evolucijo ti algoritmi specializirali glede na okolje v katerem si moral preživet.

P.S.: Kaj pa recimo avtisti in njihove sposobnosti, kot jih imajo nekateri. Obrazov recimo ne prepoznajo - težko, a obstajajo primeri, ki jim telefonski imenik ni nobena težava. Pa je težje polinkat takšne podatke kot pa Koran, kjer imaš določeno ultra bazo besednih zvez že v glavi.

Thomas ::

Specializacija posameznih delov možganov, je tak evolucijski način, kako dosegati razne optimume. Vizualne ali besedne ali kakšne tretje.

> Kaj pa recimo avtisti in njihove sposobnosti, kot jih imajo nekateri.

Taka specializacija pač.

.:joco:. ::

Zelo zelo toplo priporočam ogled filma:
"What The Bleep Do We Know"

Sej je par bluzov notri, ampak poda "the big picture, how the mind works".
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.
«
1
2


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Možgani so neverjetno pozabljivi (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
7117379 (14306) Lion29
»

Daniel Tammet, Kim Peek, ... vs Clive Wearing, ... Kako deluje človeški spomin?

Oddelek: Loža
121600 (1226) bMozart
»

Zavest, svobodna volja, determinizem (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
40428372 (21919) Matevžk
»

Ucenje med spanjem (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
567607 (5867) d0rK
»

Psihoanaliza, Freud... (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
618723 (7868) Tr0n

Več podobnih tem