Forum » Znanost in tehnologija » Psihoanaliza, Freud...
Psihoanaliza, Freud...
Marjan ::
Vidim, da je ta tema en velik tabu tukaj okoli. Pometimo z njim (v svojih glavah).
Torej par smernic:
- ali res večino naših dejanj izvira iz želje po sexu? Kaj je še poleg?
- ali smo popolnoma določeni že z okoljem in dednostjo?
- kako natančno se da razpoznati vzorce mišljenja v možganih? (npr. kateri del je aktiven ob določenem miselnem procesu...)
Smo biološka bitja, ki "lutamo" po Zemlji. Smo kakršne nas je ustvarila evolucija. Če se osredotočimo le na možgane: želja po preživetju, želja po razmnoževanju, premišljevanje - o čem?
Iz kje izvira? Imajo naši možgani res določen skupen imenovalec - razmnoževanje? Ali je še bolj osnovni imenovalec - užitek?!
itd.
Pozivam k kulturni debati
Torej par smernic:
- ali res večino naših dejanj izvira iz želje po sexu? Kaj je še poleg?
- ali smo popolnoma določeni že z okoljem in dednostjo?
- kako natančno se da razpoznati vzorce mišljenja v možganih? (npr. kateri del je aktiven ob določenem miselnem procesu...)
Smo biološka bitja, ki "lutamo" po Zemlji. Smo kakršne nas je ustvarila evolucija. Če se osredotočimo le na možgane: želja po preživetju, želja po razmnoževanju, premišljevanje - o čem?
Iz kje izvira? Imajo naši možgani res določen skupen imenovalec - razmnoževanje? Ali je še bolj osnovni imenovalec - užitek?!
itd.
Pozivam k kulturni debati
undefined ::
> ali res večino naših dejanj izvira iz želje po sexu? Kaj je še poleg?
Freedom, control...
> ali smo popolnoma določeni že z okoljem in dednostjo?
V dednost osebno ne verjamem. Verjamem pa, da je vpliv okolja glavni dejavnik pri oblikovanju osebnosti, še posebej starši.
> kako natančno se da razpoznati vzorce mišljenja v možganih? (npr. kateri del je aktiven ob določenem miselnem procesu...)
Kaj si tukaj mislil? Kateri del možgan je aktiven, ali v katero smer človek razmišlja, kaj ga motivira? Vzorce se ponavadi raspozna ob ponovitvi le teh v danem trenutku ter sam način reakcije. Najprej je domneva, ki se kasneje preobrazi v sklep in s tem spoznanje določene smernice (na katero se nanašajo vzorci), ki vodijo do samega izvora.
> Iz kje izvira? Imajo naši možgani res določen skupen imenovalec - razmnoževanje? Ali je še bolj osnovni imenovalec - užitek?!
Mislim, da je največja želja/gonilo vseh ljudi užitek. Iz takšnih želja pa potem prihaja do obratnih rezultatov, kot je bolečina. Ker želje po užitku nekega posameznika lahko pripeljejo drugega človeka do obratnih efektov. Tu pa potem pridemo do psihološkega paradoxa, katerega rešitev še marsikomu ni znana. Tudi meni ne.
Freedom, control...
> ali smo popolnoma določeni že z okoljem in dednostjo?
V dednost osebno ne verjamem. Verjamem pa, da je vpliv okolja glavni dejavnik pri oblikovanju osebnosti, še posebej starši.
> kako natančno se da razpoznati vzorce mišljenja v možganih? (npr. kateri del je aktiven ob določenem miselnem procesu...)
Kaj si tukaj mislil? Kateri del možgan je aktiven, ali v katero smer človek razmišlja, kaj ga motivira? Vzorce se ponavadi raspozna ob ponovitvi le teh v danem trenutku ter sam način reakcije. Najprej je domneva, ki se kasneje preobrazi v sklep in s tem spoznanje določene smernice (na katero se nanašajo vzorci), ki vodijo do samega izvora.
> Iz kje izvira? Imajo naši možgani res določen skupen imenovalec - razmnoževanje? Ali je še bolj osnovni imenovalec - užitek?!
Mislim, da je največja želja/gonilo vseh ljudi užitek. Iz takšnih želja pa potem prihaja do obratnih rezultatov, kot je bolečina. Ker želje po užitku nekega posameznika lahko pripeljejo drugega človeka do obratnih efektov. Tu pa potem pridemo do psihološkega paradoxa, katerega rešitev še marsikomu ni znana. Tudi meni ne.
Marjan ::
> Freedom, control
Ja, hočemo biti svobodni ne maramo utesnjenosti. Vendar zakaj? Zato ker imamo v genih zapisano, da se lahko bolj razmnožujemo, če smo svobodni.
Kontrola česa? Sebe? To pa zato, da normalno shajamo z okolico. V bistvu se omejujemo, da nas drugi tolerirajo. Zakaj pa to počnemo? Jah, če se ne bi zadrževali bi nas dali v umobolnice in spet ne bi imeli svobode. In smo spet tam...
> Ker želje po užitku nekega posameznika lahko pripeljejo drugega človeka do obratnih efektov. Tu pa potem pridemo do psihološkega paradoxa, katerega rešitev še marsikomu ni znana.
Nobenega parodoksa ni.
Človek je družabno bitje, zato se druži s soljudmi. Ker pa ima vsak posameznik svoje želje, se te med seboj "krešejo". In tako mora posameznik svoje želje prikrojiti sočloveku, če hoče z njim še vztrajati. Vsak od nas išče neko optimalno stanje v možganih, in sicer količnik pain/pleasure.
Včasih pa se zaradi kompleksov in frustracij pridobljenih skozi življenje zgodi, da nek posameznik pri sebi tolerira izredno visok količnik p/p.
Ane?!
Ja, hočemo biti svobodni ne maramo utesnjenosti. Vendar zakaj? Zato ker imamo v genih zapisano, da se lahko bolj razmnožujemo, če smo svobodni.
Kontrola česa? Sebe? To pa zato, da normalno shajamo z okolico. V bistvu se omejujemo, da nas drugi tolerirajo. Zakaj pa to počnemo? Jah, če se ne bi zadrževali bi nas dali v umobolnice in spet ne bi imeli svobode. In smo spet tam...
> Ker želje po užitku nekega posameznika lahko pripeljejo drugega človeka do obratnih efektov. Tu pa potem pridemo do psihološkega paradoxa, katerega rešitev še marsikomu ni znana.
Nobenega parodoksa ni.
Človek je družabno bitje, zato se druži s soljudmi. Ker pa ima vsak posameznik svoje želje, se te med seboj "krešejo". In tako mora posameznik svoje želje prikrojiti sočloveku, če hoče z njim še vztrajati. Vsak od nas išče neko optimalno stanje v možganih, in sicer količnik pain/pleasure.
Včasih pa se zaradi kompleksov in frustracij pridobljenih skozi življenje zgodi, da nek posameznik pri sebi tolerira izredno visok količnik p/p.
Ane?!
undefined ::
> Kontrola česa? Sebe? To pa zato, da normalno shajamo z okolico. V bistvu se omejujemo, da nas drugi tolerirajo. Zakaj pa to počnemo? Jah, če se ne bi zadrževali bi nas dali v umobolnice in spet ne bi imeli svobode. In smo spet tam...
No ja, mogoče kontrole tu ni imelo smisla omenit, ker se je spet nanašalo le na svobodo. Se pravi, užitek, svoboda... Pri kontroli sem mislil le to, da hoče vsak posameznik (vsaj tisti, ki se priznava kot posameznik) imeti kontrolo nad svojim življenjem, ne da mu tega kontrolirajo drugi... nekaj v tem smislu. Ta problematika je predvsem vidna na Vzhodu, kjer so se arabci uprli ameriškemu kontroliranju sveta. Američani pa so se pač ustrašili njihovega potencialnega uspeha in so hitro (refleksivno) reagirali v strahu, da ne bi sami kdaj postali kontrolirani iz kake druge strani.
> Človek je družabno bitje, zato se druži s soljudmi. Ker pa ima vsak posameznik svoje želje, se te med seboj "krešejo".
Vsi imamo eno željo po užitku, tu ni nobene razlike. Razlika je le, ko vsak poskuša ta užitek realizirat na svoj način. Problem nastane pa predvsem zaradi te želje... ta nas pripelje do paradoxa, ki iz želje po užitku vodi do bolečine.
Ne smeš pa mešati neke znanosti v psihologijo, to sta si malo nasprotna pojma. Če želiš obdržat debato na psihološkem nivoju, se opor iz področja znanosti nikar ne poslužuj.
No ja, mogoče kontrole tu ni imelo smisla omenit, ker se je spet nanašalo le na svobodo. Se pravi, užitek, svoboda... Pri kontroli sem mislil le to, da hoče vsak posameznik (vsaj tisti, ki se priznava kot posameznik) imeti kontrolo nad svojim življenjem, ne da mu tega kontrolirajo drugi... nekaj v tem smislu. Ta problematika je predvsem vidna na Vzhodu, kjer so se arabci uprli ameriškemu kontroliranju sveta. Američani pa so se pač ustrašili njihovega potencialnega uspeha in so hitro (refleksivno) reagirali v strahu, da ne bi sami kdaj postali kontrolirani iz kake druge strani.
> Človek je družabno bitje, zato se druži s soljudmi. Ker pa ima vsak posameznik svoje želje, se te med seboj "krešejo".
Vsi imamo eno željo po užitku, tu ni nobene razlike. Razlika je le, ko vsak poskuša ta užitek realizirat na svoj način. Problem nastane pa predvsem zaradi te želje... ta nas pripelje do paradoxa, ki iz želje po užitku vodi do bolečine.
Ne smeš pa mešati neke znanosti v psihologijo, to sta si malo nasprotna pojma. Če želiš obdržat debato na psihološkem nivoju, se opor iz področja znanosti nikar ne poslužuj.
Marjan ::
> Ne smeš pa mešati neke znanosti v psihologijo, to sta si malo nasprotna pojma. Če želiš obdržat debato na psihološkem nivoju, se opor iz področja znanosti nikar ne poslužuj.
To pa ne. Pri vsaki zadevi je tako, da se poslužujemo znanosti, ko jo hočemo razložiti do potankosti. Zato je ta tema v tem oddelku.
Psihoanaliza je svojevrstna znanost.
To pa ne. Pri vsaki zadevi je tako, da se poslužujemo znanosti, ko jo hočemo razložiti do potankosti. Zato je ta tema v tem oddelku.
Psihoanaliza je svojevrstna znanost.
Tody ::
- ali res večino naših dejanj izvira iz želje po sexu? Kaj je še poleg?
Jest še zmeri mislim da je to bull.Jest delam kar pač morem delat da preživim in da se zabavam. Sex je pač zadovoljitev nekih potreb tako kot recimor žeja ali lakota. Če lahko zdržiš brez sex oz samozadovoljevanja v prime timeu(12-70let) svojega živlenja potem je stabo nekaj narobe.
- ali smo popolnoma določeni že z okoljem in dednostjo?
Določeni smo z okoljem toliko kolikor sami pustimo, če si nekaj resnično želimo bomo to tudi doseglji in se odrekli marsikateri stvari.(prehod iz revščine v normalno življenje)
Dednost (like nagnjenost k alhkoholu and stuff) tudi odvisna od naše volje. Ni nam treba piti ker to je samo psiha. Bolezni so druga stvar ki jih zaenkrat opa zaenkrat še ne znamo zdravit.
Mapiranje možganov pomoje lih ni najbolj hvaležno opravilo, se pa vtisnejo vzorci normalnosti glede na to kaj si v rani mladosti videl,doživel, izkusil (razvajenost otroka, kako se mu zdi nemogoče da ga nobeden v šoli ne oboga če pa so ga doma vsi ??!)
Usoda nam ni določena vnaprej, naredi tisto kar ti misliš da je prav.
undefined ::
> To pa ne. Pri vsaki zadevi je tako, da se poslužujemo znanosti, ko jo hočemo razložiti do potankosti. Zato je ta tema v tem oddelku.
Psihoanaliza je svojevrstna znanost.
Mislil sem predvsem na to, da se ne sklicuješ na neke gene ali količnike, ker sem resno mnenja, da to dvoje pri psihologiji nima kaj dosti iskat. IMHO.
Psihoanaliza je svojevrstna znanost.
Mislil sem predvsem na to, da se ne sklicuješ na neke gene ali količnike, ker sem resno mnenja, da to dvoje pri psihologiji nima kaj dosti iskat. IMHO.
Marjan ::
Tody:
> Jest še zmeri mislim da je to bull.
Se zavedaš, da v tokole primitivnem stavku negiraš na tisoče psihoanalitičnih knjig, ki so jih napisali ljudje, ki so se s tem ukvarjali celo življenje!?
Potrudi se malo bolje no. Saj smo vendar v oddelku Z&T.
> glede volje
Saj ravno to sem imel v mislih - kako je volja (samodejavnost) odvisna od okolja in dednosti...
> Jest še zmeri mislim da je to bull.
Se zavedaš, da v tokole primitivnem stavku negiraš na tisoče psihoanalitičnih knjig, ki so jih napisali ljudje, ki so se s tem ukvarjali celo življenje!?
Potrudi se malo bolje no. Saj smo vendar v oddelku Z&T.
> glede volje
Saj ravno to sem imel v mislih - kako je volja (samodejavnost) odvisna od okolja in dednosti...
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Marjan ()
Tody ::
Jest to razumel kot da hodim vsak dan na faks/službo in vse pač podrejam sex vse zato da bom lahko zvečer/enkrat na mesec/leto sexal ? Mislim da ne, no vsaj jaz ne (: Sicer pa ni problem obrniti vse kar delaš kar misliš na sex.
undefined ::
>> ali res večino naših dejanj izvira iz želje po sexu? Kaj je še poleg?
> Jest še zmeri mislim da je to bull.Jest delam kar pač morem delat da preživim in da se zabavam. Sex je pač zadovoljitev nekih potreb tako kot recimor žeja ali lakota. Če lahko zdržiš brez sex oz samozadovoljevanja v prime timeu(12-70let) svojega živlenja potem je stabo nekaj narobe.
Poglej kolk si tukaj padel v kontradikt... najprej praviš...
> Jest še zmeri mislim da je to bull.
Kasneje praviš...
> Če lahko zdržiš brez sex oz samozadovoljevanja v prime timeu(12-70let) svojega živlenja potem je stabo nekaj narobe.
Kako gre to po tvoje pri tebi skupaj? Z zadnjo izjavo si jasno dokazal, da je gonja človeka (tudi) sex.
> Določeni smo z okoljem toliko kolikor sami pustimo
Pri odraščanju ni nobene opcije, al se boš pustil ali ne, ker zbiraš podatke v možgane, vse kar vidiš, pobereš in postane del tebe. Nimaš nobene izbire. To delaš tudi kasneje v življenju, vendar dosti manj kot v mladih letih, ko zbiraš te informacije zgolj za gradnjo svoje osebnosti.
> če si nekaj resnično želimo bomo to tudi doseglji in se odrekli marsikateri stvari.
Em, ne, ni tako. Če te nekaj psihološko blokira iz preteklosti, tega ne boš dosegel, pa si lahko želiš kakorkoli češ. Najprej bo treba zaobit to blokado, potem se pa lahko naprej pogovarjamo o določenem cilju. :)
> Dednost (like nagnjenost k alhkoholu and stuff) tudi odvisna od naše volje.
Odvisna je spet le od okolice. Če je bil oče pijanec, je verjetnost, da bo tudi sin, lahko pa bo ravno obratno - se pravi, nasprotje očetu. Na to odločitev pa seveda vplivajo še druge neznanke iz okolice, vendar pa je ta odločitev podzavestna in ne zavestna. Tako kot je debelost, ne moreš se ti zavestno odločit, da boš postal suh, tudi to je stvar psihe in ne tega, da premalo migaš oz. preveč ješ.
> Ni nam treba piti ker to je samo psiha.
Seveda je samo psiha, saj o tem govorimo. ne moreš pa ti psihe zaobit, ker psiha sestavlja tvojo osebnost, tvoje motivacije in reakcije. Psiha je tvoje gonilo. Nisi ti gospodar psihe, ampak ravno obratno. Podzavest, v bistvu, to mislim v tem primeru kot psiha. Podzavest ima kontrolo nad zavestjo.
> Jest še zmeri mislim da je to bull.Jest delam kar pač morem delat da preživim in da se zabavam. Sex je pač zadovoljitev nekih potreb tako kot recimor žeja ali lakota. Če lahko zdržiš brez sex oz samozadovoljevanja v prime timeu(12-70let) svojega živlenja potem je stabo nekaj narobe.
Poglej kolk si tukaj padel v kontradikt... najprej praviš...
> Jest še zmeri mislim da je to bull.
Kasneje praviš...
> Če lahko zdržiš brez sex oz samozadovoljevanja v prime timeu(12-70let) svojega živlenja potem je stabo nekaj narobe.
Kako gre to po tvoje pri tebi skupaj? Z zadnjo izjavo si jasno dokazal, da je gonja človeka (tudi) sex.
> Določeni smo z okoljem toliko kolikor sami pustimo
Pri odraščanju ni nobene opcije, al se boš pustil ali ne, ker zbiraš podatke v možgane, vse kar vidiš, pobereš in postane del tebe. Nimaš nobene izbire. To delaš tudi kasneje v življenju, vendar dosti manj kot v mladih letih, ko zbiraš te informacije zgolj za gradnjo svoje osebnosti.
> če si nekaj resnično želimo bomo to tudi doseglji in se odrekli marsikateri stvari.
Em, ne, ni tako. Če te nekaj psihološko blokira iz preteklosti, tega ne boš dosegel, pa si lahko želiš kakorkoli češ. Najprej bo treba zaobit to blokado, potem se pa lahko naprej pogovarjamo o določenem cilju. :)
> Dednost (like nagnjenost k alhkoholu and stuff) tudi odvisna od naše volje.
Odvisna je spet le od okolice. Če je bil oče pijanec, je verjetnost, da bo tudi sin, lahko pa bo ravno obratno - se pravi, nasprotje očetu. Na to odločitev pa seveda vplivajo še druge neznanke iz okolice, vendar pa je ta odločitev podzavestna in ne zavestna. Tako kot je debelost, ne moreš se ti zavestno odločit, da boš postal suh, tudi to je stvar psihe in ne tega, da premalo migaš oz. preveč ješ.
> Ni nam treba piti ker to je samo psiha.
Seveda je samo psiha, saj o tem govorimo. ne moreš pa ti psihe zaobit, ker psiha sestavlja tvojo osebnost, tvoje motivacije in reakcije. Psiha je tvoje gonilo. Nisi ti gospodar psihe, ampak ravno obratno. Podzavest, v bistvu, to mislim v tem primeru kot psiha. Podzavest ima kontrolo nad zavestjo.
Marjan ::
Kot moderator opozarjam, da če imate popolnoma drugačen pogled na psihoanalizo od večine priznanih raziskovalcev na tem področju, potem je na vas da svoje mnenje dodatno utemeljite in podate konkretne dokaze.
Seveda si je pametno tudi kaj priznanega prebrati na to temo.
Seveda si je pametno tudi kaj priznanega prebrati na to temo.
Ales231 ::
Moje mnenje je , da so nasa dejanja ali misljenje do neke mere ze vnaprej dolocena glede na evolucijo.
Sex pa je seveda glavni del razmnozevanja (ki je najvaznejse za nas obstoj) in zato najbolj vpliven dejavnik na nase misljenje.
Se link
Evolucijska psihologija
Sex pa je seveda glavni del razmnozevanja (ki je najvaznejse za nas obstoj) in zato najbolj vpliven dejavnik na nase misljenje.
Se link
Evolucijska psihologija
Roadkill ::
No, ubistvu ne bom nič novega napisal in se bom samo strinjal s tem, da so vsa naša dejanja pogojena z željo po preživetju in obstanku v tekmi za naslednji krog evolucije.
Res je, da prave evolucije pri ljudeh ni več, a vseeno se morimo, da pridemo do čimvečjega kosa pogače, saj tako zagotovimo našim potomcem ugodnejši štart.
Torej vse kar delamo delamo zato, da bi si zagotovili tako karieo in življenjsko sopotnico, da bi lahko sčasoma ustvarili eno družino in tako poskrbeli, da bi imeli karte za naslednji krog - naslednjo generacijo.
Ker nekako nima smisla živeti 80 let potem pa vržt vse kar si imel črvom in plevelu in pustit, da geni ostalih napredujejo.
@IceMan: Kako lahko rečeš, da ne vrjameš v dednost? Kaj si sploh mislil s tem? Dednost ni nekaj, v kar je treba verjeti. Dednost je. Verjetno si mislil povedat, da ne verjameš, da smo z dednostjo strogo določeni, ne moreš pa rečt, da dednosti ni.
Poleg fizioloških dejavnikov, ki jih pododujemo po starših, se meni zdi, da tudi večino psiholoških. Tisto kar pa ne podedujemo direktno nas pa starši priučijo v prvih letih.
Zdi se mi pa zanimivo to, kako večina ljudi ki jih poznam nasprotuje ideji, da so enaki kot njihovi starši, oziroma, da so jim zelo podobni. Ne poznam človeka, ki ne bi bil skoraj popolna kopija staršev, pa se imam za kar dobrega opazovalca - seveda je treba poznati tudi starše.
Nekateri se ne vse kriplje upirajo tej ideji - očitno so to taki, ki svojih staršev ne spoštujejo najbolj.
Morda je to tudi kak proces v nas, ki nas sili k temu, da bi bili boljši od svojih prednikov... samo vseeno se mi zdi nenavadno...
Najbolj nazorno je blo, ko mi je frend govoru, da je on čist drugačn k fotr, da je njegov foter vzkipljiv in da je bil pretepač. Ko pa sem mu povedal, da je on isti je to odločno zavrnil. Ko sem mu glede tega še malo težil je tip tolk popizdiu, da me je skor premlatu, sam je dost kmal spoznal, da sem dokazal svoje.
Res je, da prave evolucije pri ljudeh ni več, a vseeno se morimo, da pridemo do čimvečjega kosa pogače, saj tako zagotovimo našim potomcem ugodnejši štart.
Torej vse kar delamo delamo zato, da bi si zagotovili tako karieo in življenjsko sopotnico, da bi lahko sčasoma ustvarili eno družino in tako poskrbeli, da bi imeli karte za naslednji krog - naslednjo generacijo.
Ker nekako nima smisla živeti 80 let potem pa vržt vse kar si imel črvom in plevelu in pustit, da geni ostalih napredujejo.
@IceMan: Kako lahko rečeš, da ne vrjameš v dednost? Kaj si sploh mislil s tem? Dednost ni nekaj, v kar je treba verjeti. Dednost je. Verjetno si mislil povedat, da ne verjameš, da smo z dednostjo strogo določeni, ne moreš pa rečt, da dednosti ni.
Poleg fizioloških dejavnikov, ki jih pododujemo po starših, se meni zdi, da tudi večino psiholoških. Tisto kar pa ne podedujemo direktno nas pa starši priučijo v prvih letih.
Zdi se mi pa zanimivo to, kako večina ljudi ki jih poznam nasprotuje ideji, da so enaki kot njihovi starši, oziroma, da so jim zelo podobni. Ne poznam človeka, ki ne bi bil skoraj popolna kopija staršev, pa se imam za kar dobrega opazovalca - seveda je treba poznati tudi starše.
Nekateri se ne vse kriplje upirajo tej ideji - očitno so to taki, ki svojih staršev ne spoštujejo najbolj.
Morda je to tudi kak proces v nas, ki nas sili k temu, da bi bili boljši od svojih prednikov... samo vseeno se mi zdi nenavadno...
Najbolj nazorno je blo, ko mi je frend govoru, da je on čist drugačn k fotr, da je njegov foter vzkipljiv in da je bil pretepač. Ko pa sem mu povedal, da je on isti je to odločno zavrnil. Ko sem mu glede tega še malo težil je tip tolk popizdiu, da me je skor premlatu, sam je dost kmal spoznal, da sem dokazal svoje.
undefined ::
> Poleg fizioloških dejavnikov, ki jih pododujemo po starših, se meni zdi, da tudi večino psiholoških. Tisto kar pa ne podedujemo direktno nas pa starši priučijo v prvih letih.
No, o tem sem govoril. Ne verjamem v dednost na psihološki ravni. Menim namreč, da ničesar ne podedujemo kar se tiče psihe ali kakršnegakoli razmišljanja, po rojstvu smo v bistvu kot blank disk, ki se počasi hrani s podatki iz okolice. Torej, je res le več na tem, kar nas kasneje poučijo starši, nič več.
> Nekateri se ne vse kriplje upirajo tej ideji - očitno so to taki, ki svojih staršev ne spoštujejo najbolj.
Em, ne. To so predvsem taki, katerih starši niso bili od otroka pripravljeni sprejeti drugačno razmišljanje od njih samih. Zatorej se otrok posledično reakcijsko upira mišljenju, da je v čemurkoli podoben staršem.
No, o tem sem govoril. Ne verjamem v dednost na psihološki ravni. Menim namreč, da ničesar ne podedujemo kar se tiče psihe ali kakršnegakoli razmišljanja, po rojstvu smo v bistvu kot blank disk, ki se počasi hrani s podatki iz okolice. Torej, je res le več na tem, kar nas kasneje poučijo starši, nič več.
> Nekateri se ne vse kriplje upirajo tej ideji - očitno so to taki, ki svojih staršev ne spoštujejo najbolj.
Em, ne. To so predvsem taki, katerih starši niso bili od otroka pripravljeni sprejeti drugačno razmišljanje od njih samih. Zatorej se otrok posledično reakcijsko upira mišljenju, da je v čemurkoli podoben staršem.
Roadkill ::
No sej v bistvu ni važno, a se tebi definira psiha v 9ih mesecih na maternici ali pa v 2h letih izven nje.
Vprvem letu ali dveh so esini tvoj stik z okolico starši.
Edino malček čudno se mi zdi to, da sem zelo podoben staršem, pa čeprav so me dali že ZELO zgodaj v vrtec (ne vem natančno). Sem pa imel zelo hud osprot do vrtca in nanj nimam dobrih spominov.
Je pa res, da sem psihologijo v šoli večinoma prespal, tako da ne vem, kdaj se izoblikujejo in aktivirajo določene psihične lastnosti pri novorojenčku.. :)
Da se spet malo približam topicu če tole (ok, opažam, da sem že rahlo zabluzil..):
Evolucija je po mojem mnenju (bolj prepričanju) edino gonilo tega vesolja (no... vsaj tega planeta), tako ni nobene možnosti, da bi bili ljudje izjema. Smo pač prva (no.. skor zihr) bitja, ki jim je uspelo uspodobiti dokaj dobro prenašati svoje gene na potomce in tako precej hitro umsko napredovati.
Čeprav se mnogim zdi, da smo tako zelo naprednejši od naših prednikov pa v bistvu delujemo zelo podobno in zaradi tega se mi zdi, da je le razmnoževanje tisto kar nas žene.
Se mi pa zdi, da si eni narobe razlagate "ali res večino naših dejanj izvira iz želje po sexu?" tukaj ne gre za seks iz užitka in neke neskončne želje po le-tem.. tukaj se gre za razmnoževanje. Seks je prijeten le zaradi tega, da je razmnoževanje še bolj zaželjeno... podobno je z ljubeznijo.
Vprvem letu ali dveh so esini tvoj stik z okolico starši.
Edino malček čudno se mi zdi to, da sem zelo podoben staršem, pa čeprav so me dali že ZELO zgodaj v vrtec (ne vem natančno). Sem pa imel zelo hud osprot do vrtca in nanj nimam dobrih spominov.
Je pa res, da sem psihologijo v šoli večinoma prespal, tako da ne vem, kdaj se izoblikujejo in aktivirajo določene psihične lastnosti pri novorojenčku.. :)
Da se spet malo približam topicu če tole (ok, opažam, da sem že rahlo zabluzil..):
Evolucija je po mojem mnenju (bolj prepričanju) edino gonilo tega vesolja (no... vsaj tega planeta), tako ni nobene možnosti, da bi bili ljudje izjema. Smo pač prva (no.. skor zihr) bitja, ki jim je uspelo uspodobiti dokaj dobro prenašati svoje gene na potomce in tako precej hitro umsko napredovati.
Čeprav se mnogim zdi, da smo tako zelo naprednejši od naših prednikov pa v bistvu delujemo zelo podobno in zaradi tega se mi zdi, da je le razmnoževanje tisto kar nas žene.
Se mi pa zdi, da si eni narobe razlagate "ali res večino naših dejanj izvira iz želje po sexu?" tukaj ne gre za seks iz užitka in neke neskončne želje po le-tem.. tukaj se gre za razmnoževanje. Seks je prijeten le zaradi tega, da je razmnoževanje še bolj zaželjeno... podobno je z ljubeznijo.
undefined ::
> Učasih je biu sex, zdej je pa dnar glavna motivacija.
Denar ni motivacija, denar je nujno zlo.
Denar ni motivacija, denar je nujno zlo.
TESKAn ::
Smo pač prva (no.. skor zihr) bitja, ki jim je uspelo uspodobiti dokaj dobro prenašati svoje gene na potomce in tako precej hitro umsko napredovati.
Naš umski napredek nima veze z geni. Je posledica dejstva, da smo razvili najprej jezik, kasneje pa črke in smo tako lahko zelo uspešno posredovali znanje, ki smo si ga pridobili v življenju, naprej potomcem, ki se jim tako ni bilo treba učit 'iz nule'. Otrok, ki bi ga prepustili samemu sebi, bi odrasel v divjaka. Je bila enkrat ena oddaja o tem na Discoveryju, o otrocih, ki so odraščali v divjini.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
Barakuda1 ::
Mislim, da bi bilo potrebno v tej temi najprej odgovoriti na osnovno vprašanje in sicer
- kaj PSIHOLOGIJA sploh je
- s čim se psihologija sploh ukvarja
- do kod (v aplikativnem smislu) psihologija seže
Odprtih bo v zvezi s tem ostalo sicer še nekaj vprašanj, vendar vsaj za začetek bi bilo dobro razčistiti te pojme.
Dokler ni odgovorov na ta temlejna vprašanja se lahko kaj hitro zaide na stranpota (tudi v razmišljanju o tej temi)
Barakuda
- kaj PSIHOLOGIJA sploh je
- s čim se psihologija sploh ukvarja
- do kod (v aplikativnem smislu) psihologija seže
Odprtih bo v zvezi s tem ostalo sicer še nekaj vprašanj, vendar vsaj za začetek bi bilo dobro razčistiti te pojme.
Dokler ni odgovorov na ta temlejna vprašanja se lahko kaj hitro zaide na stranpota (tudi v razmišljanju o tej temi)
Barakuda
egomez ::
> Učasih je biu sex, zdej je pa dnar glavna motivacija.
Mislim, da je glavna motivacija želja po užitku. Kaj ti omogoča več užitka, pa je odvisno od vsake osebe posebej. Kdor dobi zadovoljstvo v meditiranju in odrekanju, ne moremo trditi, da ga žene želja po denarju.
> Nekateri se ne vse kriplje upirajo tej ideji - očitno so to taki, ki svojih staršev ne spoštujejo najbolj
Jaz bi rekel, da tu ni ene splošne razlage. Odvisno je od primera. Verjetno je skupek danih možnosti + še dodatne, samo pri nekaterih bolj prevladujejo nekatere. Ena možnost je tudi, da nočemo priznati govoricam, da smo na las podobni staršem, ker se nočemo počutiti kot neki izdelki staršev, ampak kot lastne osebnosti.
Mislim, da je glavna motivacija želja po užitku. Kaj ti omogoča več užitka, pa je odvisno od vsake osebe posebej. Kdor dobi zadovoljstvo v meditiranju in odrekanju, ne moremo trditi, da ga žene želja po denarju.
> Nekateri se ne vse kriplje upirajo tej ideji - očitno so to taki, ki svojih staršev ne spoštujejo najbolj
Jaz bi rekel, da tu ni ene splošne razlage. Odvisno je od primera. Verjetno je skupek danih možnosti + še dodatne, samo pri nekaterih bolj prevladujejo nekatere. Ena možnost je tudi, da nočemo priznati govoricam, da smo na las podobni staršem, ker se nočemo počutiti kot neki izdelki staršev, ampak kot lastne osebnosti.
undefined ::
> Mislim, da bi bilo potrebno v tej temi najprej odgovoriti na osnovno vprašanje in sicer
> - kaj PSIHOLOGIJA sploh je
> - s čim se psihologija sploh ukvarja
> - do kod (v aplikativnem smislu) psihologija seže
Izvoli, Barakuda1: http://193.2.70.110/Osnova/Predstavitev/P-Psihologija.html
Prvi link v Googleu.
> - kaj PSIHOLOGIJA sploh je
> - s čim se psihologija sploh ukvarja
> - do kod (v aplikativnem smislu) psihologija seže
Izvoli, Barakuda1: http://193.2.70.110/Osnova/Predstavitev/P-Psihologija.html
Prvi link v Googleu.
Barakuda1 ::
Iceman
Sicer hvala za "prijaznost" ampak ne rabim tistega linka. Morda si že ugano zakaj
Sicer hvala za "prijaznost" ampak ne rabim tistega linka. Morda si že ugano zakaj
undefined ::
> Sicer hvala za "prijaznost" ampak ne rabim tistega linka. Morda si že ugano zakaj
Ne, nisem. Zakaj?
Ne, nisem. Zakaj?
egomez ::
> kako natančno se da razpoznati vzorce mišljenja v možganih? (npr. kateri del je aktiven ob določenem miselnem procesu...)
Glede na to vprašanje, bi jast postavil še eno:
Ljudje ves čas nekaj premišljujemo. Še ko spimo, ves čas nekaj sanjamo, tudi če se zjutraj tega ne zavedamo. Za razmišljanje potrebujemo svoj jezik. Kaj pa živali? Kaj počnejo možgani živali, npr. ko poležavajo v senci. So miselni procesi nedejavni ali razmišljajo v nekem svojem primitivnem jeziku. Ali je pri njih ovira za razvoj jezika nesposobnost glasilk, ali premajhna sposobnost mišljenja.
Morda bi veliko odgovorov dobil že, če bi prebral študijo o volčjih otrocih. Sicer sem že nekaj bral, vendar premalo.
Glede na to vprašanje, bi jast postavil še eno:
Ljudje ves čas nekaj premišljujemo. Še ko spimo, ves čas nekaj sanjamo, tudi če se zjutraj tega ne zavedamo. Za razmišljanje potrebujemo svoj jezik. Kaj pa živali? Kaj počnejo možgani živali, npr. ko poležavajo v senci. So miselni procesi nedejavni ali razmišljajo v nekem svojem primitivnem jeziku. Ali je pri njih ovira za razvoj jezika nesposobnost glasilk, ali premajhna sposobnost mišljenja.
Morda bi veliko odgovorov dobil že, če bi prebral študijo o volčjih otrocih. Sicer sem že nekaj bral, vendar premalo.
undefined ::
> Za razmišljanje potrebujemo svoj jezik.
Za posredovanje svojih razmišljanj potrebujemo jezik, za samo razmišljanje pač ne. IMHO. Jest ne sanjam v slovenščini, ali angleščini, ali nemščini, ali, bog ne daj, japonščini. ;) Sanje pa niso drugega kot proizvod razmišljanj, razmišljanje v poteku. Sanjamo/razmišljamo pač v simbolih, pa ne v številkah ali črkah abecede. To je še bolj izrazito v podzavesti, katera jezika in raznoraznih strokovnih gradiv sploh ne pozna.
Za posredovanje svojih razmišljanj potrebujemo jezik, za samo razmišljanje pač ne. IMHO. Jest ne sanjam v slovenščini, ali angleščini, ali nemščini, ali, bog ne daj, japonščini. ;) Sanje pa niso drugega kot proizvod razmišljanj, razmišljanje v poteku. Sanjamo/razmišljamo pač v simbolih, pa ne v številkah ali črkah abecede. To je še bolj izrazito v podzavesti, katera jezika in raznoraznih strokovnih gradiv sploh ne pozna.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: undefined ()
OwcA ::
Strinjam se s tistimi, ki postavljajo užitek na prvo mesto. Seks je le eden izmed (resda glavnih) izvorov le tega. Drugače bi težko razložili ralične hobije in podobno. Ako bi nas gnala le neustavljiva želja po razmnoževanju ne bi kleklali, temveč ves čas okoli preganjali potencjalne partnerje.
Seveda rabiš ( Debata na to temo je pred časom že potekala).
Za posredovanje svojih razmišljanj potrebujemo jezik, za samo razmišljanje pač ne
Seveda rabiš ( Debata na to temo je pred časom že potekala).
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: OwcA ()
OwcA ::
, iz kje pa izvira želja po hobijih
Iz neugodja, ki nam ga predstavlja dolgčas.
n ko hobi postane dokazovanje samega sebe...?!
Potem ta motivacija (hobi) postane žrtev neke druge. Memetika velja tudi tu.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Marjan ::
Se strinjam, pa vendar če bi psihoanalitično vrtal globje bi zelo možno spet prišel do osnovne človeške želje.
OwcA ::
če bi psihoanalitično vrtal globje bi zelo možno spet prišel do osnovne človeške želje.
Gotovo, vprašanje je le, kaj ta želja je. Če je to teženje k ugodju ni niti potrebno globoko vrtati.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
undefined ::
>> Za posredovanje svojih razmišljanj potrebujemo jezik, za samo razmišljanje pač ne
> Seveda rabiš (Debata na to temo je pred časom že potekala).
Se ne strinjam s tabo. Strinjam pa se s tem, kar je v tisti debati že povedal Crimson Shadow in tudi sam sem nekaj podobnega povedal že tukaj.
> Seveda rabiš (Debata na to temo je pred časom že potekala).
Se ne strinjam s tabo. Strinjam pa se s tem, kar je v tisti debati že povedal Crimson Shadow in tudi sam sem nekaj podobnega povedal že tukaj.
OwcA ::
Se ne strinjam s tabo.
Imaš kak konkreten argument, ali gre le za prepričanje?
Otroška radovednost - gonilo napredka.
undefined ::
> Imaš kak konkreten argument, ali gre le za prepričanje?
Argumente na podobnem nivoju, kot si v tisti temi podal ti, sem tudi jaz že podal tukaj. Drugače pa sva off topic, tko btw.
Argumente na podobnem nivoju, kot si v tisti temi podal ti, sem tudi jaz že podal tukaj. Drugače pa sva off topic, tko btw.
OwcA ::
Argumente na podobnem nivoju, kot si v tisti temi podal ti, sem tudi jaz že podal tukaj
Ne laskaj si.
Pri tebi ni ne duha ne sluha o kakšnih podporah.
Drugače pa sva off topic
Vprašanje. Da se lahko pogovarjamo o tem zakaj na nek način razmišljamo, je dobor najprej spoznati omejjitve le tega. Ko imaš enkrat neskončnost je hudičevo težko karkoli doreči, kajšele dokazati.
Če pa se ti vseeno zdi, da ta tema za to ni primerna, lahko še vedno odgovoriš v poprej omenjeni in predstaviš svoje protiargumente, oziroma samo podaš primer neubesedljive ideje.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
egomez ::
>Jest ne sanjam v slovenščini, ali angleščini, ali nemščini, ali, bog ne daj, japonščini. ;) Sanje pa niso drugega kot proizvod razmišljanj, razmišljanje v poteku. Sanjamo/razmišljamo pač v simbolih, pa ne v številkah ali črkah abecede. To je še bolj izrazito v podzavesti, katera jezika in raznoraznih strokovnih gradiv sploh ne pozna.
Če trdiš, da sanjamo v simbolih, kako potem razlagaš govorjenje med spanjem?
Če trdiš, da sanjamo v simbolih, kako potem razlagaš govorjenje med spanjem?
undefined ::
> Če trdiš, da sanjamo v simbolih, kako potem razlagaš govorjenje med spanjem?
Podobno kot razlagam letenje v sanjah. Razlagaj si sam. ;)
Sanjamo tisto, kar delamo v življenju, plus fantazije. Torej, če ne bi govorili, bi pač še vedno sanjali vse drugo, razen govora, ja? Povsem simpl k pasulj.
Podobno kot razlagam letenje v sanjah. Razlagaj si sam. ;)
Sanjamo tisto, kar delamo v življenju, plus fantazije. Torej, če ne bi govorili, bi pač še vedno sanjali vse drugo, razen govora, ja? Povsem simpl k pasulj.
Marjan ::
Sanjanje v simbolih! To je na videz zelo čudno, pa vendar je res.
Tako pač evolucijsko ustvarjena tvorba, ki ji rečemo možgani, deluje.
Premleva dogodke, jih na svojevrsten način povezuje med seboj itd. Zavedanje in vplivanje na podatke v možganih je samo lokalno in ne more vplivat na določene dele možgan.
Tako pač evolucijsko ustvarjena tvorba, ki ji rečemo možgani, deluje.
Premleva dogodke, jih na svojevrsten način povezuje med seboj itd. Zavedanje in vplivanje na podatke v možganih je samo lokalno in ne more vplivat na določene dele možgan.
undefined ::
Če nadaljujem...
> Torej, če ne bi govorili, bi pač še vedno sanjali vse drugo, razen govora
In tudi, če ne bi znali govoriti oz. ne bi obvladali jezika, pa bi bili na tem nivoju na ravni neke opice, pa bi enkrat srečali bitja, ki so govora in jezika sposobna, bi tudi o tem lahko potem sanjali... celo o tem, da sami govorimo. :)
Sicer pa se strinjam z Marjanovim zadnjim postom.
> Torej, če ne bi govorili, bi pač še vedno sanjali vse drugo, razen govora
In tudi, če ne bi znali govoriti oz. ne bi obvladali jezika, pa bi bili na tem nivoju na ravni neke opice, pa bi enkrat srečali bitja, ki so govora in jezika sposobna, bi tudi o tem lahko potem sanjali... celo o tem, da sami govorimo. :)
Sicer pa se strinjam z Marjanovim zadnjim postom.
egomez ::
>Podobno kot razlagam letenje v sanjah. Razlagaj si sam. ;)
Nisem našel tvoje razlage o tem. Letenje v sanjah naj bi spadalo v kategorijo sanj, v katerih se zavemo, da le sanjamo. Ali to pomeni, da se se poleg zavednega umeša tudi zavedno? Sklepam, da zagovarjaš to, da sanjamo samo v nezavednem. Kakšna je torej tvoja teorija o letenju?
Nisem našel tvoje razlage o tem. Letenje v sanjah naj bi spadalo v kategorijo sanj, v katerih se zavemo, da le sanjamo. Ali to pomeni, da se se poleg zavednega umeša tudi zavedno? Sklepam, da zagovarjaš to, da sanjamo samo v nezavednem. Kakšna je torej tvoja teorija o letenju?
undefined ::
> Nisem našel tvoje razlage o tem.
Preberi zgoraj nadaljevanje. Sicer pa drži, da govorimo v sanjah tudi zato, ker to pač obvladamo in s tem komuniciramo. Kot sem rekel, če ne bi govorili, bi pa kaj drugega. Jaz pač ne vidim govor oz. jezik kot nekaj bistvenega pri razmišljanju oz. sanjah. Da se vse to povezati s simboli, ki jih je vsako bitje sposobno ustvariti zase in to že postane nek jezik... če ga tako hočeš imenovat. Čustva so tudi že nek jezik in temelječ na teh se tudi da sanjat precej dobro.
Preberi zgoraj nadaljevanje. Sicer pa drži, da govorimo v sanjah tudi zato, ker to pač obvladamo in s tem komuniciramo. Kot sem rekel, če ne bi govorili, bi pa kaj drugega. Jaz pač ne vidim govor oz. jezik kot nekaj bistvenega pri razmišljanju oz. sanjah. Da se vse to povezati s simboli, ki jih je vsako bitje sposobno ustvariti zase in to že postane nek jezik... če ga tako hočeš imenovat. Čustva so tudi že nek jezik in temelječ na teh se tudi da sanjat precej dobro.
undefined ::
... Govorni jezik je v sanjah zgolj stransko (nepomembno) orodje. Ponavadi govorimo v načinu igre... v resnejših sanjah se jaz ponavadi ne spomnim govora, pač pa vse drugo poleg, kar je redkokdaj sploh razložljivo z besedami. Pa četudi je poleg takih sanj govor, ta govor ne igra glavne vloge. Bistvo je, kot sem že rekel, drugo. Besede v sanjah dejansko pomenijo bore malo. Prav tako tudi pri razmišljanju, kar sanje seveda so.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: undefined ()
egomez ::
>Prav tako tudi pri razmišljanju, kar sanje seveda so.
To da sanjamo večinoma v simbolih bi se strinjal. Na kakšen način pa ti razmišljaš v zavednem, če ne z notranjim govorom?
To da sanjamo večinoma v simbolih bi se strinjal. Na kakšen način pa ti razmišljaš v zavednem, če ne z notranjim govorom?
undefined ::
> Na kakšen način pa ti razmišljaš v zavednem, če ne z notranjim govorom?
To tvoje "zavedno razmišljanje" ni več stvar psihe oz. niti nima dosti veze s podzavestjo. Gonilo je podzavest. Zavest ("zavedno razmišljanje") pa se zgolj vozi na tem pogonu. Seveda pa imaš prav, da v takšnem razmišljanju večino razmišljamo z govorom, kar jaz osebno jemljem za bolj primitivno dejanje, saj imamo ljudje dosti večji potencial kot le govorno razmišljanje, le izkoristit ga še ne znamo oz. ga že izkoriščamo več ali manj v sanjah. Ta naš "jezik" pa nas kasneje tudi omejuje pri razumevanju teh sanj.
To tvoje "zavedno razmišljanje" ni več stvar psihe oz. niti nima dosti veze s podzavestjo. Gonilo je podzavest. Zavest ("zavedno razmišljanje") pa se zgolj vozi na tem pogonu. Seveda pa imaš prav, da v takšnem razmišljanju večino razmišljamo z govorom, kar jaz osebno jemljem za bolj primitivno dejanje, saj imamo ljudje dosti večji potencial kot le govorno razmišljanje, le izkoristit ga še ne znamo oz. ga že izkoriščamo več ali manj v sanjah. Ta naš "jezik" pa nas kasneje tudi omejuje pri razumevanju teh sanj.
OwcA ::
v takšnem [zavednem] razmišljanju večino razmišljamo z govorom,
in ker
resnejših sanjah se jaz ponavadi ne spomnim govora, pač pa vse drugo poleg, kar je redkokdaj sploh razložljivo z besedami.
iz tega sledi, da tudi to "drugo" lahko opišeš z besedami, s čimer nasportuješ samemu sebi.
Ne bi škodilo tudi, če bi definiral razmišlanje, ker trenutno si izmišljuješ nove kategorije le-tega kakor veter piha.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
undefined ::
> s čimer nasportuješ samemu sebi.
Hmm. Ko boš začel razmišljat v pravi smeri, ti ne bo nič več sporno, OwcA. ;)
[IceMan, OwcA - ne zaidita v osebni dvoboj prosim -- m.]
Hmm. Ko boš začel razmišljat v pravi smeri, ti ne bo nič več sporno, OwcA. ;)
[IceMan, OwcA - ne zaidita v osebni dvoboj prosim
-- m.] Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Marjan ()
undefined ::
Vse je na tem, kar je v Loži napisal Hypno, zadel človek žebljico na glavico:
Zavest je tista, ki nas omejuje s svojim racionalnim-analitičnim delom, če imaš dostop do podzavesti, dobiš dostop do cele "knjižnice" vedenjskih vzorcev, ki vplivajo na to kako se izražaš/počutiš/deluješ v svetu okrog sebe.
Hypno ::
No, pa naj podam še eno primerjavo med zavestjo in podzavestjo.
Vzemimo primer osebe s fobijo, lahko rečemo katerokoli fobijo - iracionalnim strahom.
Naša podzavest skrbi za "nezavedne" fukcije našega telesa, ki so potrebne, da delujemo. Ni nam treba zavestno razmišljati o tem, da nam mora biti srce, uravnavati tel. temp., da moramo dihati, ... Skratka cel vegetativni sistem ima na nek način pod kontrolo. V naši zavesti pač obdelujemo podatke, ki jih potrebujemo ta trenutek. Naloga naše zavesti je racionalizacija in kritična obdelava podatkov. Glede na samo specifičnost funkcije zavesti in podzavesti je podzavest neprimerno močnejša. Da se navežem nazaj na primer fobije.
Oseba s fobijo se lahko prepričuje:"Pa sej bom ostal miren, ko se bom znašel v situaciji, ko se mi pojavi neprijeten občutek, ki ga ne morem kontrolirati."
Ko se znajde ta ista oseba v situaciji, ki proži samo reakcijo fobije, mu niti tako močna volja ne pomaga obvladati teh občutkov, ki se pojavijo. Ko "udarita" skupaj neka zavestna želja in "shranjen" neprimeren vedenjski vzorec iz podzavesti, bo praviloma vedno prevladal podzavestni vzorec, torej izražanje fobije v vsej moči.
Kaj lahko naredimo v takem in podobnih primerih?
1. "pogovorne" tehnike, kjer se skuša priti do vzroka nastanka same težave. Tu smo omejeni spet s svojo zavestjo in obenem varovalno funkcijo naše podzavesti - prikriti pravi vzrok, ga shraniti nekam v podzavest, kjer ni zavestnega dostopa do same informacije, potrebne za obdelavo in odpravo težav. Primer take tehnike je psihoanaliza. Včasih ja, včasih ne, tudi po dolgem času. Glavna slabost pri teh tehnikah je aktivnost zavesti, ki skuša tista mesta, kjer ji podzavest ne dovoljuje dostopa do potrebne informacije zapolniti z nekimi racionalnimi "kalupiranimi" razlogi, ki se pa dostikrat izkažejo za nepravilne. Seveda ni tukaj moj namen kritizirati psihoanalizo ali karkoli podobnega, hočem enostavno prikazati mehanizme, ki nas omejujejo pri tem.
2. izkoristiti prednosti samega stanja hipnoze in njegovih specifičnosti. Zavest se umakne na "stranski tir", imamo možnost priti direktno do samega vzroka, ga transformirat, da nima več negativnega vpliva in izražanja.
Vzemimo primer osebe s fobijo, lahko rečemo katerokoli fobijo - iracionalnim strahom.
Naša podzavest skrbi za "nezavedne" fukcije našega telesa, ki so potrebne, da delujemo. Ni nam treba zavestno razmišljati o tem, da nam mora biti srce, uravnavati tel. temp., da moramo dihati, ... Skratka cel vegetativni sistem ima na nek način pod kontrolo. V naši zavesti pač obdelujemo podatke, ki jih potrebujemo ta trenutek. Naloga naše zavesti je racionalizacija in kritična obdelava podatkov. Glede na samo specifičnost funkcije zavesti in podzavesti je podzavest neprimerno močnejša. Da se navežem nazaj na primer fobije.
Oseba s fobijo se lahko prepričuje:"Pa sej bom ostal miren, ko se bom znašel v situaciji, ko se mi pojavi neprijeten občutek, ki ga ne morem kontrolirati."
Ko se znajde ta ista oseba v situaciji, ki proži samo reakcijo fobije, mu niti tako močna volja ne pomaga obvladati teh občutkov, ki se pojavijo. Ko "udarita" skupaj neka zavestna želja in "shranjen" neprimeren vedenjski vzorec iz podzavesti, bo praviloma vedno prevladal podzavestni vzorec, torej izražanje fobije v vsej moči.
Kaj lahko naredimo v takem in podobnih primerih?
1. "pogovorne" tehnike, kjer se skuša priti do vzroka nastanka same težave. Tu smo omejeni spet s svojo zavestjo in obenem varovalno funkcijo naše podzavesti - prikriti pravi vzrok, ga shraniti nekam v podzavest, kjer ni zavestnega dostopa do same informacije, potrebne za obdelavo in odpravo težav. Primer take tehnike je psihoanaliza. Včasih ja, včasih ne, tudi po dolgem času. Glavna slabost pri teh tehnikah je aktivnost zavesti, ki skuša tista mesta, kjer ji podzavest ne dovoljuje dostopa do potrebne informacije zapolniti z nekimi racionalnimi "kalupiranimi" razlogi, ki se pa dostikrat izkažejo za nepravilne. Seveda ni tukaj moj namen kritizirati psihoanalizo ali karkoli podobnega, hočem enostavno prikazati mehanizme, ki nas omejujejo pri tem.
2. izkoristiti prednosti samega stanja hipnoze in njegovih specifičnosti. Zavest se umakne na "stranski tir", imamo možnost priti direktno do samega vzroka, ga transformirat, da nima več negativnega vpliva in izražanja.
Great are mysteries of the mind ...
undefined ::
Nekaj na temo psihoanalize... vsem začetnikom v tem poslu priporočam ogled naslednjega filmčka (3 MB).
Tody ::
IceMan dej poprav link al pa dej na en drug strežnik gor.
[povezava deluje, nameščen moraš imeti BitTorrent -- m.]
[Opomba: tajna policija nima pripomb na tisti link -- m.]
[povezava deluje, nameščen moraš imeti BitTorrent -- m.]
[Opomba: tajna policija nima pripomb na tisti link -- m.]
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Marjan ()
Marjan ::
Da nadaljujem z uradnimi izjavami psihoanalitikov:
1. leto starosti:
V oralni fazi se zadovoljitev vedno nanaša na usta (prsna bradavica, dajanje predmetov v usta, prve oblike govora – beblanje, kajenje, pretirano jedenje in pitje...).
2. leto starosti:
Objekt zadovoljevanja v analni fazi je zadrževanje ali praznjenje blata. S tem kontroliramo okolje.
3. do 5. leto starosti:
V falični fazi otrok spozna veselje v tem ko se igra s svojimi spolnimi organi in ob tem občuti neko zadovoljstvo. V tem obdobju otrok razvije spolno identifikacijo. Freud razvije dva principa spolne identifikacije, različna za dečke in deklice:
- Ojdipov kompleks
Osnovni princip je, da si deček zaželi mamo, oče pa mu predstavlja oviro. Ker je oče premočen nasprotnik, otrok razvije strah pred kastracijo. Zaradi strahu pred kastracijo, otrok razvije obrambno vedenje potlačevanja in izbere introjekcijo (prevzame očetove lastnosti, da bi zmanjšal nevarnost).
- Elektrin kompleks
Osnovni princip je enak kot pri dečkih, le da ni strahu pred kastracijo, ker so deklice že »kastrirane«. Zato Freud namesto strahu pred kastracijo, uvede strah pred izgubo ljubezni. Meni, da ženske občutijo zavidanje penisa moškim. Zavidanje penisa lahko uresničijo samo s tem, da moškemu rodijo moškega potomca. Pri tem je nevarnost, da moškega potomca zamenjajo za partnerja. Če se to zgodi, postane otrok »mamin sin« in ima v življenju lahko veliko problemov (homoseksualnost, impotenca, prezgodnja ejakulacija).
9. leto starosti:
Objekti zadovoljitve v genitalni fazi so spolni organi. Oblika obrambnega vedenja se imenuje sublimacija (sprememba, preusmeritev nagnenj, teženj).
1. leto starosti:
V oralni fazi se zadovoljitev vedno nanaša na usta (prsna bradavica, dajanje predmetov v usta, prve oblike govora – beblanje, kajenje, pretirano jedenje in pitje...).
2. leto starosti:
Objekt zadovoljevanja v analni fazi je zadrževanje ali praznjenje blata. S tem kontroliramo okolje.
3. do 5. leto starosti:
V falični fazi otrok spozna veselje v tem ko se igra s svojimi spolnimi organi in ob tem občuti neko zadovoljstvo. V tem obdobju otrok razvije spolno identifikacijo. Freud razvije dva principa spolne identifikacije, različna za dečke in deklice:
- Ojdipov kompleks
Osnovni princip je, da si deček zaželi mamo, oče pa mu predstavlja oviro. Ker je oče premočen nasprotnik, otrok razvije strah pred kastracijo. Zaradi strahu pred kastracijo, otrok razvije obrambno vedenje potlačevanja in izbere introjekcijo (prevzame očetove lastnosti, da bi zmanjšal nevarnost).
- Elektrin kompleks
Osnovni princip je enak kot pri dečkih, le da ni strahu pred kastracijo, ker so deklice že »kastrirane«. Zato Freud namesto strahu pred kastracijo, uvede strah pred izgubo ljubezni. Meni, da ženske občutijo zavidanje penisa moškim. Zavidanje penisa lahko uresničijo samo s tem, da moškemu rodijo moškega potomca. Pri tem je nevarnost, da moškega potomca zamenjajo za partnerja. Če se to zgodi, postane otrok »mamin sin« in ima v življenju lahko veliko problemov (homoseksualnost, impotenca, prezgodnja ejakulacija).
9. leto starosti:
Objekti zadovoljitve v genitalni fazi so spolni organi. Oblika obrambnega vedenja se imenuje sublimacija (sprememba, preusmeritev nagnenj, teženj).
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Dobrota (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Problemi človeštva | 9706 (8025) | Saladin |
| » | Zaljubljenost (strani: 1 2 3 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 10281 (6942) | 3p |
| » | Tehnokracija, vaše mnenje ... (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 3918 (3147) | Brane2 |
| » | "Resnica v svoji biti" - o sexu in ljubezni (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 8047 (6754) | Thomas |