Propad banke je terjal tudi padec paragvajskega predsednika Santiaga Peñe, ki je bil prisiljen odstopiti. Druge možnosti praktično ni imel, saj so v parlamentu obravnavali ustavno obtožbo in jo le nekaj minut po odstopu izglasovali z 78 glasovi za in nobenim proti. Peña je povezan z banko, v kateri je imel še do preteklega leta tudi lastniški delež. Elita iz njegove stranke je povezana z banko, ki je svojim lastnikom in povezanim osebam odobravala nezavarovana posojila. Banka je imela možno podpore vladajočih, saj so predsednika njene predhodnice, Carlosa Carvalla, imenovali celo za guvernerja centralne banke.
A celo v centralni banki so postajali čedalje bolj zaskrbljeni nad poslovanjem banke. Junija je inšpekcijski nadzor pokazal, da so posojila tvegana in neustrezno zavarovana. Velike vsote je posodila podjetjem, ki so povezana z lastniki banke, kritja pa ni bilo zadosti. Ko so na koncu ugotovili, da so nekatere stroške nepravilno knjižili, je revizija pokazala, da so kapitalske rezerve v resnici na polovici zakonskega minimuma. Centralna banka je v torek prevzela nadzor nad banko in začela likvidacijo zastavljenega premoženja, da bi zagotovila vsaj nekaj poplačil. V parlamentu so na hitro sprejeli zakon, ki komitentom jamči hitrejše poplačilo vlog do 36.000 dolarjev, kar naj bi zadostovalo za 97 odstotkov komitentov. Sodišče je danes odredilo hišni pripor več vodilnim v banki, več kaznivih dejanj je obtoženih 27 vodilnih.
Brez dela bo ostalo 7000 ljudi, manj jasno pa je, kaj bo s prihranki prebivalcev.
