Slo-Tech - V ZDA je konec tedna propadla SVB (Silicon Valley Bank), ki je skrbela večinoma za tehnološke start-upe. Ti so imeli pri njej naložene ogromne količine zagonskega in investitorskega kapitala. A le dva dni je trajalo, da je štirideset let stara banka s precej konzervativnim portfeljem propadla, ameriške oblasti pa je ne bodo reševale. So se pa v nasprotju z jamstvom, ki je omejeno na 250.000 dolarjev, odločili rešiti vse denarne vloge komitentov, medtem ko bodo investitorji, torej imetniki delnic in obveznic te banke, svoje premoženje izgubili.
Propad SVB je ilustracija, da v svetu bančništva vtisi štejejo bolj od številk. Če se razširijo govorice, da ima banka težave, ne glede na njihovo utemeljenost, to postane resnica. V sredo so začele krožiti govorice, da ima SVB težave in da naj komitenti svoja sredstva raje preselijo na varno. Do četrtka je odliv vlog znašal že 42 milijard dolarjev in banka je imela negativno denarno stanje v vrednosti -958 milijonov dolarjev. Zgodil se je naval na banko (bank run) in banki je preprosto zmanjkalo likvidnosti. Pred težavami je imela banka bilančno vsoto okoli 169 milijard dolarjev.
Govorice je sprožilo razkritje poslovnega izida za prvo četrtletje, v katerem je banka ustvarila 1,8 milijarde dolarjev izgube s prodajami ameriških državnih obveznic in hipotekarno zavarovanih vrednostnih papirjev (MBS). Ob tem so tedaj najavili, da bodo skušali zbrati 2,25 milijarde dolarjev svežega kapitala. To je bila najslabša možna novica v najslabšem možnem trenutku, saj je banka Silvergate propadla prejšnjo sredo. Če ob propadu ene banke še neka druga banka napove dokapitalizacijo, je to znak za alarm. Trg je reagiral panično.
SVB je bila v resnici konzervativno dolgočasna banka, ki je svoja sredstva nalagala varno in preudarno. Depoziti v njej so se v preteklih letih kar kopičili, saj so jo start-upi uporabljali za parkiranje svojih vreč denarja. Zaradi ničelnih obrestnih mer so bile to večinoma vloge na vpogled. Na drugi strani bilance pa je banka te vloge uporabljala za nakup varnih vrednostnih papirjev, kot so obveznice, ki pa imajo daljšo ročnost. V normalnih razmerah je to varna kombinacija. Za poplačilo državnih obveznic jamči država, donos je vnaprej znan in fiksen. A da ga realiziramo, je treba obveznico držati do zapadlosti.
Ko so start-upi začeli množično dvigovati vloge iz SVB, ker so denar potrebovali za poplačilo ljudi in stroškov, se je zavrtela spirala. Temeljni razlog je bil dvig obrestnih mer, zaradi česar se je trg tveganega kapitala močno upočasnil, zato so se start-upi naslonili na svoje prihranke pri SVB. Po drugi strani pa dvig obrestnih mer vedno pomeni tudi dvig donosnosti obveznic, kar z drugimi besedami pomeni padec njihovih tečajev. Kdor mora obveznice tedaj prodajati, ustvari izgubo. SVB je morala za izplačilo odlivov sredstev nenadoma prodajati te obveznice, zaradi česar je ustvarjala izgubo. Pri prodaji 21 milijard dolarjev obveznic so izgubili 1,8 milijarde dolarjev. Ko so o tem obvestili delničarje, so komitenti panično še povečali odliv sredstev. Začarani krog se je zavrtel in rešitve ni bilo več. Paničnemu dvigovanju vlog je sledilo znižanje bonitetne ocene, pritisk pa se je prenesel tudi na druge banke. Delnice SVB so izgubile 60 odstotkov vrednosti.
SVB je zmanjkalo denarja in čez vikend so oblasti in regulatorji tuhtali, kaj storiti z banko. Naposled so se odločili, da jamčijo za vse vloge, medtem ko so seveda delničarje in upnike (lastnike obveznic) porezali. Podružnico banke v Veliki Britaniji je za en funt kupila HSBC, s čimer so rešili njene komitente. Jamstva za vse komitente so razumljiva, saj želijo oblasti s tem preprečiti paniko v bančnem sistemu in razširitev težav na druge banke. V tem svetu je zaupanje vse. A po drugi strani to predstavlja moralni hazard, saj bilance SVB niso imele ustrezno uravnanih ročnosti pasive in aktive, sedaj pa se nagrajuje tovrstna neodgovornost. Pristojni so se odločili, da bi bila alternativa še slabša.
Meni je zelo zanimivo to, da je v petek regulator SVB zaprl, še prejšnji ponedeljek pa jo je Forbes uvrstil na lestvico najboljših ameriških bank. Še več, v sredo ji je bonitetna agencija Moody's dodelila oceno A, kar pomeni visoko sposobnost izpolnjevanja finančnih obveznosti. Zanimivo, ni kaj. vir
Te bonitetne ocene so itak joke. Spomnite se bonitetnih ocen cdojev v 2007... :) Bonitetne hise delajo v interesu bank, zato se ne gre kaj prevec zanasati na to.
Po domače povedano, svb banka je kupovala državne obveznice, ampak ker je fed dvignil obrestne mere nad donose državne obveznice, so vse zda banke, ki imajo kupljene državne obveznice pridelale globok minus, nekje imam v glavi 620 milijard USD.
Dvigi obrestnih mer so prinesli še eno posledico: zagonska podjetja so se v zadnjih mesecih, ko so centralne banke končale obdobje poceni denarja, srečala s težavami pri pridobivanju svežega kapitala. Posledično se je začel odliv depozitov, ki so jih startupi hranili na bankah, v tem primeru SVB, pišejo Finance.
Zaradi odliva depozitov je banka začela prodajati obveznice in pri tem ustvarila velike izgube. Ko je informacija o izgubah prišla v javnost, se je začel klasični "bank run" oziroma množično dvigovanje depozitov, saj so se komintenti prestrašili, da bodo izgubili svoj denar v banki.
Točno tako. Nekdo je dobro izkoristil priliko. Verjetno kakšna druga banka. Nekdo je kupil fajn diskontne obveznice, na katerih bo dvakrat zaslužil in hkrati še uničil konkurenco. To je prav grozno, kako lahko danes s udarno viralno novico praktično pokoplješ kogarkoli. Drugače pa da imaš donose trenutno višje od inflacije, si že rangu zelo špekulativnega investiranja, ki te pa sploh lahko pokoplje.
Vlada bo socializirala "izgube" bogatih komitentov. In teh je v SVB prek 90 %. Jamstvo za zneske prek 250k $ so oblastniki opravičili z argumentom, da je SVB sistemska banka. Čeprav ni... Med bogatimi komitenti je očitno veliko političnih donatorjev.
Vlada bo socializirala "izgube" bogatih komitentov. In teh je v SVB prek 90 %. Jamstvo za zneske prek 250k $ so oblastniki opravičili z argumentom, da je SVB sistemska banka. Čeprav ni... Med bogatimi komitenti je očitno veliko političnih donatorjev.
Verjetno so se odlocili za to potezo, da bi preprecili bank rune pri ostalih bankah. A nismo podobno zgodbo ze videli pri Bear Stearns? :)
Meni je zelo zanimivo to, da je v petek regulator SVB zaprl, še prejšnji ponedeljek pa jo je Forbes uvrstil na lestvico najboljših ameriških bank. Še več, v sredo ji je bonitetna agencija Moody's dodelila oceno A, kar pomeni visoko sposobnost izpolnjevanja finančnih obveznosti. Zanimivo, ni kaj.
Kakor za koga. Tisti, ki vsaj malo pozna stvar, ve, da NOBENA banka ne more preživeti "bank run". Niti najbolj konzervativna ne.
Meni je zelo zanimivo to, da je v petek regulator SVB zaprl, še prejšnji ponedeljek pa jo je Forbes uvrstil na lestvico najboljših ameriških bank. Še več, v sredo ji je bonitetna agencija Moody's dodelila oceno A, kar pomeni visoko sposobnost izpolnjevanja finančnih obveznosti. Zanimivo, ni kaj.
Kakor za koga. Tisti, ki vsaj malo pozna stvar, ve, da NOBENA banka ne more preživeti "bank run". Niti najbolj konzervativna ne.
In tega se bojijo. Zato resujejo depozite, da se ne zgodi bank run se pri ostalih. Ampak mogoce so si samo kupili nekaj casa.
Vlada bo socializirala "izgube" bogatih komitentov. In teh je v SVB prek 90 %. Jamstvo za zneske prek 250k $ so oblastniki opravičili z argumentom, da je SVB sistemska banka. Čeprav ni... Med bogatimi komitenti je očitno veliko političnih donatorjev.
Ti bogati komitenti so bila manjsa tehnoloska podjetja, ki so imela v banki "parkiran" denar. Ce jih ne bi resili, bi ta podjetja bila nezmozna izplacati naslednje place in bi takoj propadla. Jasno, da ameriska zvezna vlada ne bo vrgla rastoca podjetja pod vlak, sploh ker je med njimi verjetno kar nekaj takih, ki bodo nekoc zelo velika in pomembna podjetja.
Ali je to "pravicno" je seveda drugo vprasanje, ampak bailout je bil logicna poteza v trenutni politicni situaciji.
Na drugi strani bilance pa je banka te vloge uporabljala za nakup varnih vrednostnih papirjev, kot so obveznice, ki pa imajo daljšo ročnost. V normalnih razmerah je to varna kombinacija. Za poplačilo državnih obveznic jamči država, donos je vnaprej znan in fiksen. A da ga realiziramo, je treba obveznico držati do zapadlosti.
"Varno" je potrebno tu dati v navednice in donos je bil še do pred kratkim dobesedno mizeren.
Primer:
Recimo da kupiš leta 2020 za 1 MIO 30 letnih obveznic z 0,5% obrestno mero. Če vsako leto 30 let dobivaš 0,5% od 1 MIO sem naračunal, da imaš po 30 letih 1 MIO glavnice plus 150.000 obresti. Torej zaslužka praktično ni (inflacije raje ne upoštevam).
Nekdo drug pa kupi leta 2023 za 1 MIO 30 letnih obveznic s 5% obrestno mero. Po mojem izračunu dobiš v tem primeru po 30 letih 1 MIO glavnice plus dobil si še 1,5 MIO obresti. Torej bistveno drugačna situacija kot v prvem primeru.
Vprašanje je, za koliko lahko prodaš obveznice, kupljene leta 2020 (z mizerno obrestno mero) leta 2023? Tako na hitro bi rekel, da za okrog 400.000 (torej izgubiš 60%). Če ta izračun drži, se iz tega vidi, kako tvegane so lahko naložbe v obveznice, če jih moraš prodati prej.
Monetarno okolje, ki so ga centralne banke ustvarile v zadnjem desetletju, praktično omogoča bankam, da za depozite ne plačajo nič in večina denarja v bankah tako ni vezanega. Torej lahko vsi "varčevalci" nekega dne pridejo pred banko in zahtevajo svoj denar. Banka pa ima denar naložen v obveznicah, katerim je cena padla za 40% in več!?
Za ZDA je podatek, da so v bančnem sektorju nerealizirane izgube v višini 610 MRD USD, banke pa imajo kapitala za 2000 MRD USD. Torej nerealizirana izguba (zaradi padca vrednosti obveznic) je pri tretjini kapitala. Vsak večji bank run sesuje bančni sistem. Hush hush...(pa prosim ne dvigovat denarja iz bank!)
No sej isto lahko recemo za nepremicninske kredite. Nase banke imajo cel kup 30 letnih kreditov po obrestnih merah 2-3%. Koliko je zdej to vredno na trgu? Precej manj. Ce hoce banka prodat te dolgove za likvidnost dobi precej manj. Pac bank runi so bedarija, ki ne naredi nic razen skode (100% loss za delnicarje teh bank in za tiste, ki imajo njihove corporate obveznice), ker v koncni fazi bodo sredstva teh padlih bank kupile druge banke al pa skladi za poceni. Samo denar je sel iz enega zepa v drug, edini izmerljiv rezultat je vecji volatility, pa zacasno poceni valuacije bank.
Pac bank runi so bedarija, ki ne naredi nic razen skode...
Bedarija ali ne, mora pa biti kar neprijeten občutek, če vidiš dolgo kolono pred tvojo banko, sploh če imaš na računu kakšno večjo količino denarja. Verjetno tudi ni čisto preprosto tega denarja dvigniti ali prenesti na hitro kam drugam, ker naletiš na razne omejitve, tudi če si prvi v koloni, ko se začne bank run.
Ti bogati komitenti so bila manjsa tehnoloska podjetja, ki so imela v banki "parkiran" denar. Ce jih ne bi resili, bi ta podjetja bila nezmozna izplacati naslednje place in bi takoj propadla.
Lepo, a še lepše bi bilo, če bi rešena podjetja zdaj državi dovolila vstop v svojo lastniško strukturo.
Kot sem jaz slišal, varstvena shema velja samo za privat osebe. Ne vem če to velja za parkiran denar od podjetij, kar načeloma start-upi vseeno so.
Preberi novico se enkrat. Drzava je malo "pogoljufala", oz. so cez noc spremenili pravila igre, in garantirala vse depozite.
Sigurno tudi v ZDA jamstvena shema velja tudi za pravne osebe, torej podjetja. Samo za večino podjetji je 250.000 USD malo denarja. V evro območju jamstvena shema velja za..."vloge fizičnih oseb, fizičnih oseb, ki samostojno opravljajo dejavnost, samostojnih podjetnikov in pravnih oseb – podjetij". Pri nas pa ne velja recimo jamstvena shema za uporabnike proračuna. Torej če gre banka v maloro, ministrstvo za finance ali občina ne dobita niti zajamčenih 100.000 €.
Ne vem, ce se razumeva. Garantirali so vse depozite, ne glede na velikost - torej spremenili "pravila igre". Sam bi sicer na njihovem mestu naredil enako.
Ne vem, ce se razumeva. Garantirali so vse depozite, ne glede na velikost - torej spremenili "pravila igre". Sam bi sicer na njihovem mestu naredil enako.
To drži. odločitev je bila po moje pravilna, saj sicer bi bilo ogroženih precej podjetji, še bistveno bolj kot to pa je pomembno zaupanje, kot je zgoraj že omenjeno. Fiat sistem temelji samo na zaupanju. Ko tega ni več se ob 5 uri zjutraj začnejo nabirati dolge kolone pred bankami. Če zapleta ne bi rešili tako kot so ga bi se v ZDA zlahka zgodilo, da bi propadlo veliko manjših bank in bi ostale samo največje, to pa pomeni manj konkurence. Pri nas se mi zdi, da se je to že zgodilo, kar je bil verjetno tudi cilj ECB. Koncentracija bančništva.
Situacija je žalostna. Primerljiva s tem, da v času povečane teroristične grožnje na masovnem shodu poči nekaj petard in potem ne da samo prireditev propade, ampak v stampedu nastrada lastniška struktura. Dobro vprašanje je, kje je stopnja zaupanja najvišja? Švica? Kajmanski otoki? VB?
Mene pa zanima nekaj drugega: kako bi reagirale večje banke, največje (oziroma tiste, ki bi se lahko najdlje obdržale nad rdečimi številkami solventnosti), če bi se začel splošen "bank run"? Da bi vsi komitenti vseh bank, začeli dvigovati vse svoje depozite? Gotovo bi vmes stopile države in pomagale bankam...
Ne vem, ce se razumeva. Garantirali so vse depozite, ne glede na velikost - torej spremenili "pravila igre". Sam bi sicer na njihovem mestu naredil enako.
Jap, to je čisto enostavni bailout, samo da ga Biden & co nočejo imenovati tako ker ima slab prizvok. Ampak denar bo šel od davkoplačevalcev k tem bogatim strankam banke. Sice pa naloga banke ni služenje milijard, ampak hramba denarja, ki jim ga zaupajo stranke. Če tega niso sposobni delati potem je v redu da propadejo.
Te stranke niso "bogate", ampak so tipicno rastoca podjetja, ki delajo izgube in potrebujejo svez kapital cirka prvih 10 let. V bistvu bi popusila relativno majhna podjetja.
No, resili so tudi donose venture capitala - ti pa so bogatuni.
Ne vem zakaj sprasujes mene. Saj sem povedal, da so poguljufali. Verjemi pa, da bi se zgodilo enako, ce bi bili glavni republikanci. Ali bailout, ali pa bi za nekaj let ubili trg zagona tehnoloskih podjetij.
No sej isto lahko recemo za nepremicninske kredite. Nase banke imajo cel kup 30 letnih kreditov po obrestnih merah 2-3%. Koliko je zdej to vredno na trgu? Precej manj. Ce hoce banka prodat te dolgove za likvidnost dobi precej manj. Pac bank runi so bedarija, ki ne naredi nic razen skode (100% loss za delnicarje teh bank in za tiste, ki imajo njihove corporate obveznice), ker v koncni fazi bodo sredstva teh padlih bank kupile druge banke al pa skladi za poceni. Samo denar je sel iz enega zepa v drug, edini izmerljiv rezultat je vecji volatility, pa zacasno poceni valuacije bank.
Bank run samo dokaže ali je naš sistem vzdržen ali pa je sleparski na nekih obljubah...
Če sem pomagal, se priporočam za uporabo linka!
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115
Jap, to je čisto enostavni bailout, samo da ga Biden & co nočejo imenovati tako ker ima slab prizvok. Ampak denar bo šel od davkoplačevalcev k tem bogatim strankam banke. Sice pa naloga banke ni služenje milijard, ampak hramba denarja, ki jim ga zaupajo stranke. Če tega niso sposobni delati potem je v redu da propadejo.
Bailout bo, ko bo država za vedno pustila nekaj svojega denarja v banki. Ker pa lastnikov ne moreš razlastiti čez vikend, še manj pa pametno prodati banko, bo treba malo počakati, da bo jasno koliko bo ta fckup stal... trenutne lastnike. Lahko, da jih celo ne bo stal nič.
Hramba denarja je pa sicer naloga hranilnic. Banka je še marsikaj drugega.
Sicer pa tu ni kriv Biden, ampak (kot ponavadi pri teh stvareh) replublikanci (+ ene par demokratov), ki so pod Trumpom spravili skozi zakonodajo, ki "manjše" banke (do $250mld bilančne vsote) izvzema iz strožje regulative.
hang on .... moja kmecka logika ne razume .... pred težavami je imela banka bilančno vsoto okoli 169 milijard ...odliv je 42 miljard ... kar pomeni ostane 127 miljard .... koncal so z -958 miljonov ...kam je slo 126 miljard?
Admin me je zbrisal, kljub opozorilu naj se logiram...
registriran drugače že od 2009 pa do izbrisa
hang on .... moja kmecka logika ne razume .... pred težavami je imela banka bilančno vsoto okoli 169 milijard ...odliv je 42 miljard ... kar pomeni ostane 127 miljard .... koncal so z -958 miljonov ...kam je slo 126 miljard?
Tvoja kmecka logika ne razume kaj je to bilanca stanja. Imeli so sredstva ter seveda tudi obveznosti. Ce se prav spomnim je bilo kapitala (sredstva minus obveznosti) za 13 milijard.
Te obveznice bi mogl že zdavnaj prodati in utrpeti malo izgubo, ampak tega niso hotl nardit, raje so šli v pridobivanje novega kapitala s katerim bi potem lahko hedgeal to slabo pozicijo.
hang on .... moja kmecka logika ne razume .... pred težavami je imela banka bilančno vsoto okoli 169 milijard ...odliv je 42 miljard ... kar pomeni ostane 127 miljard .... koncal so z -958 miljonov ...kam je slo 126 miljard?
Tvoja kmecka logika ne razume kaj je to bilanca stanja. Imeli so sredstva ter seveda tudi obveznosti. Ce se prav spomnim je bilo kapitala (sredstva minus obveznosti) za 13 milijard.
Problem banke je bil da niso imeli pojma kako vodit banko =) No saj to redki zmorejo
Če sem pomagal, se priporočam za uporabo linka!
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115
hang on .... moja kmecka logika ne razume .... pred težavami je imela banka bilančno vsoto okoli 169 milijard ...odliv je 42 miljard ... kar pomeni ostane 127 miljard .... koncal so z -958 miljonov ...kam je slo 126 miljard?
42 MRD USD odliva v nekaj dneh ali celo v enem samem dnevu je ogromno pri taki bilančni vsoti. Da je banka to izplačala je morala prodajati dolgoročne obveznice in pri tem ustvarila če se prav spomnim 1,2 MRD izgube. Tu je potem bila potrebna dokapitalizacija banke, kar pa jo nihče ni hotel. Banka očitno ni bila več kapitalsko ustrezna. Sigurno pa niso kar izgubili 126 MRD. Verjetno imajo še precej denarja v obveznicah in morda še kakšnih drugih naložbah, ampak ne pa dovolj, da bi lahko izplačali vse. Banka ni vredna več nič, tako da delničarji (lastniki banke) izgubijo vse.
Problem banke je bil da niso imeli pojma kako vodit banko =) No saj to redki zmorejo
No ja, saj verjetno še številne druge banke ne računajo na bank run. Ti so imeli pač smolo, da so tehnološke firme in start upi "smart" in so poštudirali, da je nekaj narobe in da je potrebno sredstva prenesti drugam.
Menda niso imeli več kot pol leta šefa za risk managment, ampak tudi če bi ga imeli vprašanje, ali bi aktivno upravljal naložbe v obveznice. Po desetletju zalivanja finančnih trgov z denarjem in 0% obresti so pozabili, da pridejo enkrat tudi drugačni časi.
Imo je bil glavni problem banke, da so imeli prevec podobnih strank. Tehnoloska podjetja. Predstavljaj si, da bi imela NLB za stranke samo podjetja, ki se ukvarjajo z gradbenistvom. Ker jim je vir kreditiranja usahnil (skladi tveganega kapitala) so podjetja zacela "kuriti" cash oz. dvigovati depozite. Ceprav izgube sploh niso bile velike, se je relativno hitro zgodil "bank run".
