Slo-Tech - Tesla in Pacific Gas and Electric Company bosta v Kaliforniji v Moss Landingu zgradila največjo baterijsko elektrarno na svetu, ki bo imela kapaciteto 1,2 GWh (toliko energije Nuklearna elektrarna Krško proizvede približno v slabih dveh urah). Elektrarna bo imela omenjeni baterijski paket, ki bo namenjen skladiščenju viškov energije iz vetrnih in sončnih elektrarn, ob povišani porabi pa bodo energijo sproščali v omrežje. Energijo bodo skladiščili s klasičnimi litij-ionskimi baterijami. Gradnja se bo začela še ta mesec, dokončali pa naj bi jo do konca leta. Gradbeno dovoljenje so dobili ta teden. Pred dvema letoma je v Avstraliji začel delovati dotlej največji baterijski kompleks, ki je imel moč 100 MW in kapaciteto 129 MWh, torej desetkrat manj od najnovejšega. Ta bo imel moč 250 MW, torej jo bo lahko zagotavljal dobre štiri ure.
V Moss Landingu trenutno stoji velikanska plinska elektrarna, ki jo oblasti želijo zapreti in preiti na obnovljive vire energije. Teslina iniciativa je del tega projekta.
To ni elektrarna ampak baterijski hranilnik električne energije!
Jaz bi se tudi te besedne zveze držal, ker elektrarna proizvaja električno energijo baterija jo samo hrani. Za proizvodnjo pa še vedno rabiš dodatno enoto.
Vsekakor se jim bo močno splačalo saj je sedanja plinska elektrarna najbolj potratna in najmanj učinkovita možna metoda ki jih stane milijone dolarjev dnevno. Izračuni kažejo, da bodo že v prvem letu prihranili 40 milijonov dolarjev. Potem pa vsako leto več. Verjetno bo kapaciteta te električne hranilnice z leti padala, ampak tudi če bodo morali čez 15 let zamenjati vse baterije bo to še vedno velikanski prihranek.
BTW: Tudi v originalnih člankih nikjer ni uporabljena beseda "elektrarna" ampak gre za "Energy Storage".
Škoda samo da je sistem precej neučinkovit. Potrebno je preložiti za dve Keopsovi piramidi teže, da se shrani energijo, ki jo v eni uri proizvede povprečna termo/jedrska elektrarna.
Vsekakor se jim bo močno splačalo saj je sedanja plinska elektrarna najbolj potratna in najmanj učinkovita možna metoda ki jih stane milijone dolarjev dnevno. Izračuni kažejo, da bodo že v prvem letu prihranili 40 milijonov dolarjev. Potem pa vsako leto več. Verjetno bo kapaciteta te električne hranilnice z leti padala, ampak tudi če bodo morali čez 15 let zamenjati vse baterije bo to še vedno velikanski prihranek.
BTW: Tudi v originalnih člankih nikjer ni uporabljena beseda "elektrarna" ampak gre za "Energy Storage".
recimo da zadeva stane 1-2 miljarde. Kar pomeni nekje 30 do 60 let povračilne dobe, če se nič ne pokvari in celice ne izgubijo moči. Zelo velik prihranek ja. PS: nisem šel gledat kakšni so dejanski stroški, lahko da sem falil za akšno desetletje, dve, kar pa tako ne naredi neke razlike
počakajmo kolk je to zelena energija dokler ne prva taka megabaterija zagori. Avstrijci so nad gašenjem tesle na koncu obupali in jo potopili v bazen, kaj se bo naredilo s tem če pride do požara? potopilo v ocean?
In general, high velocity doesn't produce harmful injuries.
But what is dangerous is the high acceleration
or deceleration given at a certain time interval.
Teh hranilnikov bo vedno več, ker se sedaj avtomobilske firme ukvarjajo tudi z "gorivom", kar se prej niso.
Torej iztrošene baterije (ki bodo še vedno imele več kot 50 % kapacitete) od elektro avtov bodo shranili v industrijske objekte, ter jih povezali med sabo in nato prodajali elektriko, ko bodo potrebe največje.
Nove baterije je brez veze uporabljati za tak namen. Bolje jih je voziti v vozilih, ker tam se res pozna, če rabiš domet, medtem ko v industrijskem objektu nima veze, če je 100 % večja površina zasedena, kot bi sicer lahko bila.
Teh hranilnikov bo vedno več, ker se sedaj avtomobilske firme ukvarjajo tudi z "gorivom", kar se prej niso.
Torej iztrošene baterije (ki bodo še vedno imele več kot 50 % kapacitete) od elektro avtov bodo shranili v industrijske objekte, ter jih povezali med sabo in nato prodajali elektriko, ko bodo potrebe največje.
Nove baterije je brez veze uporabljati za tak namen. Bolje jih je voziti v vozilih, ker tam se res pozna, če rabiš domet, medtem ko v industrijskem objektu nima veze, če je 100 % večja površina zasedena, kot bi sicer lahko bila.
Tvoja izjava velja samo v primeru, da je zemlja, ki jo zaseda firma (tovarna), zastonj. Ker za obratovanje podjetja potrebuješ ljudi, se vedno več podjetij ustanavlja v bližini vsaj nekoliko urbaniziranih centrov. Tam je pa cena kvadratnega metra zemlje vse prej kot zastonj.
Škoda samo da je sistem precej neučinkovit. Potrebno je preložiti za dve Keopsovi piramidi teže, da se shrani energijo, ki jo v eni uri proizvede povprečna termo/jedrska elektrarna.
"But lithium-ion batteries for the electric grid currently cost between $280 and $350 per kWh."
Sicer je pa vse samo vprasanje velikosti enega "tovora". In beton je zastonj, Voda pri precrpovalnih elektrarnah tudi, problem je samo kam jo skladisciti. Litij je zanimiv samo zaradi hitrega responsa.
ČHE avče lahko pri povni moči obratuje 14 ur, torej ima njen volumen vode za 2,5 GWh električne energije kar je 2x več kot bo imela ta baterija. Res je da so izgube višje (avče imajo 77% izkoristka). Ampak ker je primarna naloga obeh ekonomski učinek se vidi kakšna potrata denarja gre tu (če pustimo to da sredi "puščave2 pač ne moreš vode zbirat).
Cena ČHE Avče je bila 120 milijonov €, cena tega hranilnika ni objavljena ampak glede na ceno avstralskega verjetno okrog 1,2 - 1,5 milijarde $.
Vemo pa kaj je NEPN predvidel pri nas, HE niso več okoljsko sprejemljive. Namesto Vseh teh baterij bi lahko še dve ČHE naredili kot je bil načrt že skoraj 20 let. Ampak zaenkrat pri nas očitno niso več zaželjene. Bolj sprejemljive so baterije saj svinjarijo delajo v Kongu in drugod po afriki/južni ameriki/aziji.
Te baterije so samo dafuq?! Življenjska doba je, koliko, 20 let največ? Potem pa spet strošek. Litij je redek material. V primeru požara pa ekološka katastrofa, hujša od jedrske nesreče? Kako za vraga boš tega vraga sploh pogasil? Kateri debil izda okoljsko dovoljenje za kaj takega? Za ta denar bi lahko skopali 1km globoko luknjo in zgradili betonske žerjave z isto kapaciteto. Ti bi po 20 letih še vedno delali, samo kakšen ležaj bi bil za zamenjat.
Me prav zanima, koliko svojih elektrarn Tesla naredil. Baje ne veliko. No?
Znamenita globalna brezžična postaja Wardenclyffe, ki bi po Teslovih predvidevanjih oskrbovala svet s poceni električno energijo, na katero bi se porabniki priklopili, ko bi jo potrebovali.
Tvoja izjava velja samo v primeru, da je zemlja, ki jo zaseda firma (tovarna), zastonj. Ker za obratovanje podjetja potrebuješ ljudi, se vedno več podjetij ustanavlja v bližini vsaj nekoliko urbaniziranih centrov. Tam je pa cena kvadratnega metra zemlje vse prej kot zastonj.
Saj vidiš, kje postavljajo te baterije. Sredi ničesar. Ker je zemlja zastonj, ni nevarnosti v primeru požarov ipd. Saj so tudi energetski objekti navadno na robu, ne pa v sredi mesta (razen transformatorjev).
Lepe baterije lepo gorijo, grdi žerjavi pa tudi, ko gorijo, ostanejo grdi. Prosto po Dragojeviću.
Ne, malo drugace je. Poraba denarja za skladiscenje energije proti geekhipsterstvu, kjer je edin parameter "nooovooo". Sicer pa " lepa sela lepo gore se posebaj ce integriras litij".
ČHE avče lahko pri povni moči obratuje 14 ur, torej ima njen volumen vode za 2,5 GWh električne energije kar je 2x več kot bo imela ta baterija. Res je da so izgube višje (avče imajo 77% izkoristka). Ampak ker je primarna naloga obeh ekonomski učinek se vidi kakšna potrata denarja gre tu (če pustimo to da sredi "puščave2 pač ne moreš vode zbirat).
Cena ČHE Avče je bila 120 milijonov €, cena tega hranilnika ni objavljena ampak glede na ceno avstralskega verjetno okrog 1,2 - 1,5 milijarde $.
Vemo pa kaj je NEPN predvidel pri nas, HE niso več okoljsko sprejemljive. Namesto Vseh teh baterij bi lahko še dve ČHE naredili kot je bil načrt že skoraj 20 let. Ampak zaenkrat pri nas očitno niso več zaželjene. Bolj sprejemljive so baterije saj svinjarijo delajo v Kongu in drugod po afriki/južni ameriki/aziji.
Enacba je dalec od enostavne: - avce zaseda vec prostora in gradila jo je poceni delovna sila - ekoloske posledice so razlicne - Avce ima 185MW, tu je moc 250MW. - cena baterij bo v prihodnosti gotovo padala - odzivnost je pri baterijah mnogo hitrejsa, kar pomeni, da ima sirso namembnost - baterijske elektrarne lahko postavis prakticno kjerkoli, akumulacijska jezera pac ne. - zanesljivost obratovanja bo, domnevam, pri baterijah visja
počakajmo kolk je to zelena energija dokler ne prva taka megabaterija zagori. Avstrijci so nad gašenjem tesle na koncu obupali in jo potopili v bazen, kaj se bo naredilo s tem če pride do požara? potopilo v ocean?
Kaj pa naredimo z elektrarnami ko zagorijo?
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain
Enacba je dalec od enostavne: - avce zaseda vec prostora in gradila jo je poceni delovna sila - ekoloske posledice so razlicne - Avce ima 185MW, tu je moc 250MW. - cena baterij bo v prihodnosti gotovo padala - odzivnost je pri baterijah mnogo hitrejsa, kar pomeni, da ima sirso namembnost - baterijske elektrarne lahko postavis prakticno kjerkoli, akumulacijska jezera pac ne. - zanesljivost obratovanja bo, domnevam, pri baterijah visja
Ne bi bil tako prepričan, da bo cena baterij padla, težava je litij, že sedaj ga praktično zmanjkuje, vsi pa vemo kako deluje trg, ko je po neki stvari veliko povpraševanje, poglejte samo kaj se trenutno dogaja z maskami.
Enacba je dalec od enostavne: - avce zaseda vec prostora in gradila jo je poceni delovna sila tudi tisto na jesenicah je pa je kljub temu stala dober milijon € po MWh - ekoloske posledice so razlicne V prid komu?....baterijam? - Avce ima 185MW, tu je moc 250MW. Najmanši problem, naredi dve ČHE imaš 370 MW in 4 krat toliko energije za 5 krat nižjo ceno. - cena baterij bo v prihodnosti gotovo padala Nima veze ker ne bodo elektrarne postavljali 2030 ampak 2020. - odzivnost je pri baterijah mnogo hitrejsa, kar pomeni, da ima sirso namembnost To je res ampak sprememba moči v sistemu ni tako hitra da bi vso moč rabil v trenutku. Sedaj se uporabljajo za sekundardno regulacijo. - baterijske elektrarne lahko postavis prakticno kjerkoli, akumulacijska jezera pac ne. v to prepričaj še ekologe, bačeloma pa drži. - zanesljivost obratovanja bo, domnevam, pri baterijah visja To bomo še videli tekom let obratovanja ampak verjetno je res ker za razliko od ČHE lahko crkne samo posamezen modul kar nima vpliva na njeno delovanje.
"Najmanši problem, naredi dve ČHE imaš 370 MW in 4 krat toliko energije za 5 krat nižjo ceno." Tezko, ker je malo primernih lokacij.
"Nima veze ker ne bodo elektrarne postavljali 2030 ampak 2020." Ima. Crpalna elektrarna je (relativno) poceni zaradi stoletja optimizacije proizvodnje. Ce ne bi postavili majhne baterijske elektrarne leta 2015, ali 2017, ne bi bilo mogoce postaviti to. Kaj sele mnogo cenejso leta 2030.
Moje osebno mnenje je to, da si s tem Tesla samo dviguje imidž in ceno delnicam.... Baterije za glajenje napetosti omrežja... dejmo raje Saharo pretvoriti v ogrooomno polje kondenzatorjev. Šele takrat bomo imeli uporabno zadevo.
Ko ne gre več, ko se ustavi, RESET Vas spet v ritem spravi.
"Najmanši problem, naredi dve ČHE imaš 370 MW in 4 krat toliko energije za 5 krat nižjo ceno." Tezko, ker je malo primernih lokacij.
- ČHE Kozjak je bila projektirana za 400 MW poleg Avč gorovimo o močeh ki N krat presegajo slovenske potrebe.
"Nima veze ker ne bodo elektrarne postavljali 2030 ampak 2020."
Ima. Crpalna elektrarna je (relativno) poceni zaradi stoletja optimizacije proizvodnje.
- Večji del predstavljajo gradbena dela, za ceno teh pa res ne vem kako se zmanjšujejo, v katerem drugem svetu ne na zemlji.
Ce ne bi postavili majhne baterijske elektrarne leta 2015, ali 2017, ne bi bilo mogoce postaviti to. Kaj sele mnogo cenejso leta 2030.
Leto in pol nazaj bi lahko v Avstraliji postavili namesto 100 MWh tudi 1GWh....zakaj je niso....ker je predraga in ker je ne rabijo. Lahko bi pa tudi 10 GWh. Razlike ni nobene samo več modulov in kablov rabiš, pa nekaj dodatnih transformatorjev ampak to je manjši strošek. Lahko da bodo leta 2030 postavljali cenejšo ampak to nima nobene veze s to ki jo bodo postavili v naslednjih letih in bo stala milijardo+$.
Lahko pa jim predlagaš da naj počakajo še 10 let ker bodo prišparali.
ČHE avče lahko pri povni moči obratuje 14 ur, torej ima njen volumen vode za 2,5 GWh električne energije kar je 2x več kot bo imela ta baterija. Res je da so izgube višje (avče imajo 77% izkoristka). Ampak ker je primarna naloga obeh ekonomski učinek se vidi kakšna potrata denarja gre tu (če pustimo to da sredi "puščave2 pač ne moreš vode zbirat).
Cena ČHE Avče je bila 120 milijonov €, cena tega hranilnika ni objavljena ampak glede na ceno avstralskega verjetno okrog 1,2 - 1,5 milijarde $.
Vemo pa kaj je NEPN predvidel pri nas, HE niso več okoljsko sprejemljive. Namesto Vseh teh baterij bi lahko še dve ČHE naredili kot je bil načrt že skoraj 20 let. Ampak zaenkrat pri nas očitno niso več zaželjene. Bolj sprejemljive so baterije saj svinjarijo delajo v Kongu in drugod po afriki/južni ameriki/aziji.
Sicer ne poznam NEPN, ampak se kar proti hidroelektrarnam. Lep prikaz zakaj je temu tako je dokumentarec Damnation. Vseeno pa nisem proti črpalnim hidroelektrarnam, 'slabemu' izkoristku navkljub, saj so daleč najbolj smiselen način izvedbe 'baterije' za naša električna omrežja. Pa, za razliko od HE na reki, črpalna hidroelektrarna ne ubije reke, zato v njej ne vidim težave.
"ČHE Kozjak je bila projektirana za 400 MW poleg Avč gorovimo o močeh ki N krat presegajo slovenske potrebe." Ce te prav razumem, bos porabnike selil na primerne lokacije? Kje bos crpalne elektrarne gradil na Madzarskem?.
Kakorkoli obrnes, strokovnjaki se strinjajo z mano.
Haha, res je, ta baterija ima kapaciteto 4.32 MJ, to je ekvivalentno temu, da spustiš utež težko 4.32 tone s 100 m stolpnice.
Verjetno si hotel narediti nek "point" ampak ni uspelo? Kje vidis problem? Cez prst, 10x tezji tovor iz 10x manjse visine? Morda pa enako tezak tovor iz 10 dvigal? Druge konstrukcije? Zakaj nisi dal primera 400kg utezi iz 1000 nadstropne stolpnice? Glede na ceno, se razume. S tem, da je peska prakticno neomejeno, za litijem boste pa se jokali, sploh ker vam 30% baterije na telefonu pokuri google, da lahko vohuni za vami.
"ČHE Kozjak je bila projektirana za 400 MW poleg Avč gorovimo o močeh ki N krat presegajo slovenske potrebe." Ce te prav razumem, bos porabnike selil na primerne lokacije? Kje bos crpalne elektrarne gradil na Madzarskem?.
Kakorkoli obrnes, strokovnjaki se strinjajo z mano.
Ja niso vse države primerne za vsako proizvodnjo, ampak tudi manžari so imeli 600 MW, 3,6 GWh v načrtu na tej lokaciji https://goo.gl/maps/1RHvXnuMcmCL35HK8
porabnikov pa ne seliš nikamor samo daljnovode potegneš (pri nas sicer težko, povsod pa nimajo toliko problemov)
za litijem boste pa se jokali, sploh ker vam 30% baterije na telefonu pokuri google, da lahko vohuni za vami.
Litij bo prej ali slej nadomescen z magnezijem, ki ga je za red ali 2 vec v zemlji od litija. Do leta 2025 se zih ne, saj se nameva proizvodnja litija do takrat podvojiti, v vmesnem casu, bi pa znala industrija narediti premik.
Verjamem, da magneziju bolje kaze kot pesku.
"Everybody is a genius. But if you judge a fish by its ability to climb a tree
it will live its whole life believing that it is stupid."
-Albert Einstein
Namesto dragega litija bi lahko uporabili drugi tip baterije. Na primer svinčeva, kot je v avtomobilih in UPS-ih, Ni-Fe z življensko dobo krepko nad 20 let, ali vanadijeva (VRB).
Litij sploh ni tako problematičen. Glede same sestave EVje, (če se orientiramo s pomanjkanjem česarkoli že na EVje) so bolj kritične druge redke zemlje. 95% pa jih izkopljejo Kinezi, ki jih bodo počasi začeli hordati.
LC1000|Asrock-H470PG|i7-10700K|2x16GB|RTX-3080 EAGLE|W10Pro
new Nintendo 2DS & 3DS XL|Galaxy S24+