Zakaj so baterijski hranilniki prava stvar

S tem da je pesek precej slabši material za akumulacijo toplote kot voda! Poleg tega pri 500°C potrebuješ druge in boljše materiale, boljšo izolacijo, . . . Zakaj so se odločili za pesek in ne vodo? Mogoče zato, da v ogrevalni sistem spuščajo vodo na 120-130°C?!

Še citirano od enega komentatorja članka:
"Pa začnimo pri osnovah....Zakaj bi nekdo hranil toplotno energijo pri 500°C za sistem daljinskega ogrevanja, ki običajno ne obratujejo višje od 130°C...Moderni pa še mnogo nižje...recimo tam 80°C, če ne gremo v extreme...recimo 50°C...

Zdaj pa primerjamo tole z vodo...
Cp peska je cca 0,8 kJ/kgK...Cp vode je 4,2kJ/kgK...Torej razmerje v prid vode cca 5:1
Specifična masa peska je cca 2000kg/m3...voda 1000kg/m3....torej 2:1 za pesek
Ko povežemo obe zgornji lastnosti, dobimo, da je volumen potreben za shrambo v peskovnem zalogovniku cca 2,5x večji kot v vodnem...
Za vodo velja sledeče da je pri normalnem tlaku v tekočem stanju do 100°C...nad to temperturo mora biti voda skladiščena v tlačni posodi, da ne zavre...pesek pač vedno ostane v trdnem stanju in teh težav nima...
In ne ni enako izolirat nekaj na 100°C in nekaj na 500°C. Popolnoma drugi izolacijski materiali."

Cp peska je cca 0,8 kJ/kgK...Cp vode je 4,2kJ/kgK

Treba se je zavedati da tisti K treba gledati kot delta K, torej moraš gledati do katere T je sploh še kaj uporabne energije. ČE potrebuješ za dalinjsko ogrevanje bo recimo pri 80° in nižje hitro konec zabave, torej če bi vodo segreval samo do 100° imaš tisti K samo 20°. Pri pesku ki ga greješ na 500° pa imaš K = 420 °

Če pa z vodo želiš višje od 100° pa verjetno naletiš na večje probleme kot pri izolaciji peska pri 500°.

A ni veliko odvisno od zeljenih parametrov? Lahko zelis velik zalogovnik energije, ki ga praznis/polnis zelo pocasi ter volumen (prostor) ni problem. Lahko imas popolnoma drugace. Cim manjsi volumen ter velike polnilne/praznilne moci.

Vsak hranilnik ima svoje prednosti in slabosti. V baterije nikoli ne bomo stlačili poletne sončne energije in jo koristili 6 mesecev kasneje pozimi. Taki toplotni hranilniki so pa kljub izgubam točno za take primere. ČE imaš poleti viške ki jih nimaš kje pokurit, je potem tudi 50% izkoristek dovolj dober za zimo.

Sam bi rabil precej velik zalogovnik, par 100m3. Poleg tega, če ne zakoplješ tega vsaj nekaj metrov pod zemljo, kjer je stalna temperatura, bodo izgube prevelike.

Ne vem, če bi sam postavljal bajto nad zalogovnik vode, ki se segreva .

Tole plus SE pa je dejansko že konkretno funkcionalno. Problem je samo, da pri nas baje ni možnosti, da bi kje kaj podobnega (seveda manjšega) postavili.

Drugače Kalifornija že dela na "smart gridu": https://electrek.co/2022/07/15/tesla-po...
1500 powerwall lastnikov je že vključenih v "baterijo"
Ne vem kako imajo trenutni EVji to rešeno, ampak za zadnjega Leafa je bilo rečeno, da že podpira smart grid, da je sposoben tudi oddajat elektriko v omrežje - čeprav ne vem, če bi jaz hotel to početi z baterijo v EVju

DamijanD je 19. jul 2022 ob 20:46 izjavil:

Tole plus SE pa je dejansko že konkretno funkcionalno. Problem je samo, da pri nas baje ni možnosti, da bi kje kaj podobnega (seveda manjšega) postavili.

Drugače Kalifornija že dela na "smart gridu": https://electrek.co/2022/07/15/tesla-po...
1500 powerwall lastnikov je že vključenih v "baterijo"
Ne vem kako imajo trenutni EVji to rešeno, ampak za zadnjega Leafa je bilo rečeno, da že podpira smart grid, da je sposoben tudi oddajat elektriko v omrežje - čeprav ne vem, če bi jaz hotel to početi z baterijo v EVju

Marketing Gimmick.

Trg baterijskih hranilnikov se naprej hitro raste. V Kaliforniji se ze uporabljajo zjutraj in popoldne, ko v omrezje dajajo nekaj GW moci. Cene padajo.


After coming down last year, the cost of containerised BESS solutions for US-based buyers will come down a further 18% in 2024, Clean Energy Associates (CEA) said.
The average 2024 price of a BESS 20-foot DC container in the US is expected to come down to US$148/kWh, down from US$180/kWh last year, a similar fall to that seen in 2023,

Ne vem. Verjetno nekajkrat cenejsa. Domnevam, da je cena baterijska hranilnika relativno neodvisna od lokacije (pustimo ob strani elektricno napeljavo), za razliko od crpalne. Crpalna je cenejsa, jo pa dolgo gradis. Ne mores je preseliti in enostavno odstraniti. Degradacija okolja je velika.

Razlika v ceni bo v prihodnjih letih skoraj zagotovo padala, verjetno se bo tudi preslo na natrijeve baterije ali kaj podobnega.

Seveda je pomembo kater hranilnik imaš, majster ki bo vlekel žice sicer lahko kaj zajebe, ampak ni to ravno raketna znanost.

Katere modele si pa gledal?

Imas se solar edge

Vse vec je specializacije baterijskih celic za namene baterijskih hranilnikov.

@BatteryBulletin
LFP cells are increasingly gaining traction in ESS applications, primarily due to their safer chemistry compared to other alternatives. In the market, we're witnessing a trend toward larger LFP cells, with capacities ranging from 200 to 320 Ah. Remarkably, cell manufacturers are even planning to produce cells with capacities as high as 500 to 625 Ah (1.6 - 2 kWh).

However, the enlargement of cell sizes presents certain challenges. With increased size, there's a risk of encountering higher resistance and difficulties in effectively dissipating heat while maintaining the impressive cycle life of 6000 - 10,000 cycles. To address these issues, many manufacturers are shifting towards a stacking process, pioneered by LG, instead of the traditional jelly roll structure. This approach optimizes space within the prismatic cell, enabling larger electrode sizes and consequently enhancing the cell's energy density.

Moreover, advancements include reducing tab lengths by 50 %, which further decreases the cell's ohmic resistance. Additionally, the use of Lithium rich anti-fluorite (LFO) as a pre-lithiation additive is becoming common practice to extend cycle life. Techniques such as ensuring a narrow distribution of particle size, homogeneous thin carbon coating on electrodes, and employing higher wetting solvents along with multi-salt electrolytes (LiPF6 and LiFSI) synergize to facilitate fast ion transport and form a more robust and stable SEI, thus enhancing cycle life.

Presently, state-of-the-art LFP cells offer an energy density of around 190 Wh/kg (440 Wh/l). Looking ahead, the incorporation and increasing the amount of silicon into the anode holds promise for further energy density improvements, potentially reaching 210 to 220 Wh/kg (500 Wh/l) in the next five years.
The continual evolution of LFP cells underscores their increasing competitiveness in the market. With ongoing advancements, LFP technology is poised to capture even more market share in the coming years.

V Kaliforniji je instalirana moc hranilnikov ze presegla 13GW.

2-4h je tipicno. Vzami 3h, pa dobis cirka 40GWh. Tehnologija je že zdavnaj "dozorela". Saj niti ni pretirano kompleksna.