» »

Intelov nevromorfni računalnik dosegel osem milijonov nevronov

Intelov nevromorfni računalnik dosegel osem milijonov nevronov

vir: Intel
Intel - Intel je pokazal platformo za nevromorfno računalništvo Pohoiki Beach, ki jo sestavlja do 64 procesorjev Loihi in vsebuje do osem milijonov vozlišč. Gre za važen dosežek na poti širjenja računalnikov, ki podatke na strojni ravni procesirajo podobno kot človeški možgani.

Kljub današnji razvpitosti strojnega učenja so nevronske mreže zvečine še vedno v celoti programske in emulirane tečejo na procesorjih klasičnega tipa. Nevromorfno računalništvo, s čimer označujemo čipe, ki tudi na strojni ravni ponazarjajo živčna vozlišča, je še vedno v povojih. Intel je predlani pokazal svoje ambicije s predstavitvijo procesorja Loihi s 130.000 nevroni - se pravi, dva imata približno toliko "živčnih celic" kot vinska mušica. Sedaj pa se je pokazalo, da je njihov sistem tudi močno razširljiv, saj so pokazali platformo Pohoiki Beach, ki vsebuje 64 procesorjev Loihi, ali nekaj čez 8 milijonov vozlišč, kar je toliko kot jih imajo možgani akvarijskih rib. Osnovo za opisano prilagodljivost predstavlja matična plošča Nahuku, ki lahko vsebuje od 8 do 32 procesorjev Loihi in jih je mogoče več povezati skupaj. Pohoiki Beach je tako zgolj prva stopnja množenja čipov, kajti do konca leta nameravajo predstaviti platformo Pohoiki Springs s kar 768 procesorji, oziroma stotimi milijoni vozlišč!

Računalniki, ki tudi na strojni ravni ponazarjajo človeške možgane, imajo številne prednosti pred sedanjimi emulacijami nevronskih mrež na grafičnih karticah. Za začetek v varčnosti, saj so raziskovalci z Univerze Waterloo v Ontariu pokazali, da Loihi v primerljivih nalogah porabi 109-krat manj električne energije kot GPUji. Predvsem pa Loihi uporablja spiking neural network (v grobem to pomeni nevronsko mrežo, kjer sinapse poznajo zgolj signala 0 in 1) v podobni konfiguraciji, kot jo poznajo živi organizmi, kar omogoča poganjanje nove sorte algoritmov, ki so odporni na tegobe, za katerimi trpijo današnje konvolucijske globoke nevronske mreže. Na primer na katastrofično pozabljanje, pri katerem sistem, ko ga naučimo nekaj povsem novega, pozabi vse od prej; ali pa na trike, ki s preprostim šumom nevronsko mrežo povsem onemogočijo (adversarial images). Za nameček kaže, da bo ta nova generacija strojne pameti končno sposobna učenja na majhnih vzorcih podatkov, kar je lastnost človeka in živali, ne pa tudi današnjih konvolucijskih mrež, ki morajo za funkcionalnost pogoltniti gromozanske količine vzorčnih podatkov (ki jih pohlevno etiketirajo delavci v tretjem svetu).

Opisana naprednejša strojna pamet, ki svet spoznava podobno kot mi, bo bržkone naprej uporabljena pri razvoju gibanja robotov in čutil zanje. Omogočila bo na primer umetno kožo z zaznavanjem visoke ločljivosti, ogromno pa obljublja še pri nadzoru pametnih protetičnih pripomočkov. Intel je sicer Pohoiki Beach že razposlal šestdesetim raziskovalnim partnerjem, katerih spisek se bo nedvomno hitro širil. Ne spi tudi konkurenca, saj podobne čipe razvijata tudi IBM in Samsung.

10 komentarjev

Markoff ::

In kako ti nevroni spreminjajo povezave med seboj kot posledico učenja?
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021

filip007 ::

Simuliranje zlatih ribic, za to imaš akvarij doma.
Palačinka z Ajvarjem in stopljenim sirom v mikrovalovki.

Sheteentz ::

filip007 je izjavil:

Simuliranje zlatih ribic, za to imaš akvarij doma.

Akvarija nimaš za simuliranje zlatih ribic.

filip007 ::

Imamo zunanjega vgrajenega v zemljo, nevem mogoče zdravi depresijo.
Palačinka z Ajvarjem in stopljenim sirom v mikrovalovki.

gus5 ::

Markoff je izjavil:

In kako ti nevroni spreminjajo povezave med seboj kot posledico učenja?
Fizične povezljivosti ne spreminjajo, vsaj ne na način, kot jo možgani. Verjetno le simulirajo "nevro-plastičnost" možganov s preklapljanjem.

Za kognitivne operacije so pomembni predvsem kortikalni nevroni, pri h. sapiensu sapiensu jih je v povprečju cca 16 milijard (vsak od njih naj bi ustvaril cca 10k sinaps), od tega 1,3 mrd. nevronov v čelnem režnju - ti omogočajo mišljenje asociacij & (načrtovanje) prihodnosti.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: gus5 ()

bucket ::

Self programming FPGA :)

borut_p ::

Bistven preskok bo takrat ko bodo sli iz 2d v 3d.

Lonsarg ::

Preskok bo ko bo neorganska snov dosegla maksimum in bodo šli v organsko :) Bodo naši računalniki dihali in rabili vodo :)

Mordecai ::

Preskok bo, ko bom lahko v trgovini kupil androidko.

bbbbbb2015 ::

Mordecai je izjavil:

Preskok bo, ko bom lahko v trgovini kupil androidko.


Saj jo lahko kupiš že danes. Lepo si jo napihneš doma in to je to.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

AI AlphaStar dosegel stopnjo velemojstra

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
64530 (3211) TheBlueOne
»

Prelomen hibridni čip za pospeševanje različnih tipov strojne inteligence

Oddelek: Novice / Procesorji
196636 (4601) blay44
»

Nov uspeh za večopravilne nevronske mreže

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
104826 (3542) Aggressor
»

O čem sanjajo umetni možgani

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
3234670 (10667) lexios
»

Neural Networks

Oddelek: Znanost in tehnologija
106081 (5067) rasta

Več podobnih tem