USA Today - Aplikacije, ko sta Waze ali Google Maps, ki nam med vožnjo sporočajo podatke o prometu in ob zastojih preusmerijo na alternativne poti, so pri načrtovalcih mestnega prometa naletele na hud odpor, piše USA Today. V ZDA ugotavljajo, da je zaradi vse bolj razširjene uporabe teh aplikacij čedalje teže načrtovati promet. Aplikacije ljudi preusmerjajo skozi majhne ulice v stanovanjskih soseskah, ki za tako količino prometa niso projektirane, kar hudo jezi lokalne prebivalce. Gre za klasično tragedijo skupnega.
Zamisel in namen teh aplikacij sta seveda plemenita. Če alternativna, v normalnih razmerah počasnejša pot zaradi prometa na glavni arteriji postane hitrejša, nas preusmerijo tja. Toda težava nastopi, ko enako storijo še vsi ostali. Rezultat so poleg polnih obvoznic in avtocest še zelo prometne lokalne ulice, ki so načeloma neprometne, saj tečejo čez mirne stanovanjske soseske. Pri tem so si pisci aplikacij skupaj z njihovimi uporabniki ter lokalni prebivalci na nasprotnih bregovih.
V kalifornijskem mestu Fremont so se zaradi teh težav zatekli k precej radikalnim ukrepom. Mesto leži namreč med velikimi stanovanjskimi predmestji na eni strani ter velikimi zaposlovalci (Cisco, Intel, eBay) v San Joseju na drugi strani. Navigacija je migrante čedalje pogosteje vodila kar skozi Fremont, zato so mestne oblasti med najbolj obremenjenimi urami na določenih križiščih enostavno prepovedale zavijanje levo in vožnjo naravnost. Postavili so tudi napise, naj ljudje ne zaupajo navigaciji.
Problem je, da mestne oblasti izdelovalcem aplikacij ne morejo ukazati, naj pri določenih trasah izključijo lokalne ulice. Argument Waza in drugih je, da gre za javne prometne površine, katerih pravico uporabe imajo vsi, namen pa je tako ali tako porazdeliti promet po čim več dostopnih površinah. Toda težava je, da je prepustnost lokalnih cest često tako nizka, da opazno ne zmanjšajo zastojev na vpadnicah in obvoznicah, četudi so popolnoma polne. Edina rešitev je zato uvedba dodatnih prometnih pravil za vse (kot je prepoved zavijanja levo ob določenih delih dneva ali zniževanje omejitve hitrosti), kar aplikacije prek Connected Citizens Programa tudi upoštevajo.
Rešitve morajo poiskati tudi arhitekti. V Seattlu že dlje časa preoblikujejo prometno ureditev tako, da lokalnih cest ne bo mogoče uporabljati kot udobne obvoze. Ceste preurejajo v enosmerne, dodajo parkirne površine ob robu, nižajo prometno omejitev, dodajo semaforje, fizično preurejajo križišča ali jih spreminjajo v krožišča itd. Po večdesetletnem razvoju, ki je iskal ceste, ki bi najhitreje pripeljale med dvema točkama, je sedaj poudarek na načrtovanju cest, ki bodo varne za vse ostale prometne udeležence in ne preveč privlačne za avtomobiliste. Toda, v San Franciscu so na primer porabili 16 mesecev in 3,1 milijona dolarjev za preureditev velikega križišča Bosworthove in Diamondove, ki je sedaj prijaznejše pešcem, kolesarjem in uporabnikom podzemne železnice. Navigacija zato voznike avtomobilov - pelje naokoli po stranskih poteh.
Logika je preprosta manj avtomobilov boljše življenje, manj avtomobilov manj dinarčkov za industrijo, manj delovnih mest...nekaj ne štima. Nobena tehnologija ne more rešiti butastega človeka.
Aplikacije ljudi preusmerjajo skozi majhne ulice v stanovanjskih soseskah, ki za tako količino prometa niso projektirane, kar hudo jezi lokalne prebivalce.
No, v Sloveniji pa predlagajo pot kar po goznih kolovozih. Za voznike traktorjev je to v redu, za vse ostale pa ni.
Čak čak čak čak, te iste zadeve nam prodajajo kot večanje varnosti, tu jih pa uporabljajo za *zmanjšanje pretočnosti*?!?!?
Imposibru? Ne, samo to kar že dolgo pridigam: vzrok zastojev niso avtomobili ampak promenta 'ureditev'. In ker jim prometna ureditev smrdi, jo bodo izboljševali s poslabševanjem. Plosk, plosk, plosk....
Start voting against any road expansions in your region. Somewhat counter-intuitively, road expansions never alleviate traffic jams – they only make them worse. The only solution to traffic is to get people out of their cars. Luckily, this solution also costs less and builds the wealth of your local economy rather than draining it. Road expansion is to a city like candy and cookies are to your body. It has also been described as “trying to cure obesity by loosening your belt”
> Aplikacije ljudi preusmerjajo skozi majhne ulice v stanovanjskih soseskah, ki za tako količino prometa niso projektirane, kar hudo jezi lokalne prebivalce.
Meni se je zdelo da aplikacije že itak močno favorizirajo glavne ceste in podcenjujejo zastoje na njih. Večkrat opazil da so po radiu rekli da se čaka pol ure ali uro, navigacija pa je ocenila pet minut zakasnitve in to tri različne približno isti šmorn, pri tem da je bila na karti dolžina stoječe kolone kar dobro označena. Npr lani pred karavanskim tunelom se je precejkrat splačalo it z AC pred Jesenicami in it nazaj na zadnjem priključku. Ampak tega ni predlagala skoraj nobena navigacija. Če pa bi, bi bile Jesenice hitro začepljene.
Meni se je zdelo da aplikacije že itak močno favorizirajo glavne ceste in podcenjujejo zastoje na njih. Večkrat opazil da so po radiu rekli da se čaka pol ure ali uro, navigacija pa je ocenila pet minut zakasnitve in to tri različne približno isti šmorn, pri tem da je bila na karti dolžina stoječe kolone kar dobro označena. Npr lani pred karavanskim tunelom se je precejkrat splačalo it z AC pred Jesenicami in it nazaj na zadnjem priključku. Ampak tega ni predlagala skoraj nobena navigacija. Če pa bi, bi bile Jesenice hitro začepljene.
Favorizirajo avtoceste.
Lani bi bilo za večino bolje, če bi šli čez Ljubelj .
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
Start voting against any road expansions in your region. Somewhat counter-intuitively, road expansions never alleviate traffic jams – they only make them worse. The only solution to traffic is to get people out of their cars. Luckily, this solution also costs less and builds the wealth of your local economy rather than draining it. Road expansion is to a city like candy and cookies are to your body. It has also been described as “trying to cure obesity by loosening your belt”
Več avtov, več zasedenih cest
To je v principu čist res. Ampak da greš "reševat problematiko" s tem da samo zmanjšaš prepustnost cest, je pa podobno kot bi zdravil debelost zgolj z zategovanjem pasu, isti šmorn. Lepo vidimo v LJ, naredili so krasno prenovo Slovenske, ki naj bi kao izboljšala prometne razmere v centru s tem da so jo zaprli za zasebni pleh. Nedavno pa prišel podatek da število potnikov na javnem prevozu upada, vsej briljantni mestni prometni politiki navkljub. Meni se zdi čisto pričakovano, ker je bilo takoj jasno da se busi kljub zapori za osebni pleh še vedno cijazijo čez center po polževo in se za nekoga ki bi rad iz točke A v točko B na drugi strani centra ni nič izboljšalo. Javni prevoz bi pač postal bolj zanimiv predvsem, če bi bil hitrejši. Če bi hoteli kaj hitrejšega, bi žal stalo mnooogo več kot so odrinili za to predvsem kozmetično prenovo. Je pa žal tudi to kar so dali v glavnem stran vržen denar, pa še za lep čas vnaprej so dobesedno zabetonirali možnost boljše rešitve ki bi kakšno linijo ali dve speljala pod centrom.
To je v principu čist res. Ampak da greš "reševat problematiko" s tem da samo zmanjšaš prepustnost cest, je pa podobno kot bi zdravil debelost zgolj z zategovanjem pasu, isti šmorn. Lepo vidimo v LJ, naredili so krasno prenovo Slovenske, ki naj bi kao izboljšala prometne razmere v centru s tem da so jo zaprli za zasebni pleh. Nedavno pa prišel podatek da število potnikov na javnem prevozu upada, vsej briljantni mestni prometni politiki navkljub. Meni se zdi čisto pričakovano, ker je bilo takoj jasno da se busi kljub zapori za osebni pleh še vedno cijazijo čez center po polževo in se za nekoga ki bi rad iz točke A v točko B na drugi strani centra ni nič izboljšalo. Javni prevoz bi pač postal bolj zanimiv predvsem, če bi bil hitrejši. Če bi hoteli kaj hitrejšega, bi žal stalo mnooogo več kot so odrinili za to predvsem kozmetično prenovo. Je pa žal tudi to kar so dali v glavnem stran vržen denar, pa še za lep čas vnaprej so dobesedno zabetonirali možnost boljše rešitve ki bi kakšno linijo ali dve speljala pod centrom.
Se strinjam. Samo zategovanje pasu ravno tako ni rešitev.
Na dolgi rok bi jaz ciljal na izboljšanje kolesarske infrastrukture. Npr. hočeš s kolesom priti od A do B, pa vmes kar zmanjka kolesarske poti, na cesto je prepovedano, nazaj v napačno smer pa tudi ne smeš. Večina gre potem po pločniku, pogumni pa po cesti. Edino legalno je pa iti dol s kolesa in peš porivat kolo po pločniku.
Preden bomo s slovenskim tempom urejanja mest kam prišli, bo tu že samovozeči car-sharing. Javni prevoz bo verjetno postal electric-driverless-inteligent-taxi-sharing. Za tiste, ki jim bo to predrago, pa lahko neuporabljeni prometni pas uporabimo za kolesarje.
To je v principu čist res. Ampak da greš "reševat problematiko" s tem da samo zmanjšaš prepustnost cest, je pa podobno kot bi zdravil debelost zgolj z zategovanjem pasu, isti šmorn.
Saj jo.
"Zategnejo" želodec in ga s tem zmanjšajo. Deluje. Pri cestah bo potem tudi... Pač pojdi z biciklom...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
To je v principu čist res. Ampak da greš "reševat problematiko" s tem da samo zmanjšaš prepustnost cest, je pa podobno kot bi zdravil debelost zgolj z zategovanjem pasu, isti šmorn. Lepo vidimo v LJ, naredili so krasno prenovo Slovenske, ki naj bi kao izboljšala prometne razmere v centru s tem da so jo zaprli za zasebni pleh. Nedavno pa prišel podatek da število potnikov na javnem prevozu upada, vsej briljantni mestni prometni politiki navkljub. Meni se zdi čisto pričakovano, ker je bilo takoj jasno da se busi kljub zapori za osebni pleh še vedno cijazijo čez center po polževo in se za nekoga ki bi rad iz točke A v točko B na drugi strani centra ni nič izboljšalo. Javni prevoz bi pač postal bolj zanimiv predvsem, če bi bil hitrejši. Če bi hoteli kaj hitrejšega, bi žal stalo mnooogo več kot so odrinili za to predvsem kozmetično prenovo. Je pa žal tudi to kar so dali v glavnem stran vržen denar, pa še za lep čas vnaprej so dobesedno zabetonirali možnost boljše rešitve ki bi kakšno linijo ali dve speljala pod centrom.
Se strinjam. Samo zategovanje pasu ravno tako ni rešitev.
Na dolgi rok bi jaz ciljal na izboljšanje kolesarske infrastrukture. Npr. hočeš s kolesom priti od A do B, pa vmes kar zmanjka kolesarske poti, na cesto je prepovedano, nazaj v napačno smer pa tudi ne smeš. Večina gre potem po pločniku, pogumni pa po cesti. Edino legalno je pa iti dol s kolesa in peš porivat kolo po pločniku.
Preden bomo s slovenskim tempom urejanja mest kam prišli, bo tu že samovozeči car-sharing. Javni prevoz bo verjetno postal electric-driverless-inteligent-taxi-sharing. Za tiste, ki jim bo to predrago, pa lahko neuporabljeni prometni pas uporabimo za kolesarje.
To me pa res zanima, kje se konča kolesarska steza, na cesto pa ne smeš s kolesom. Imaš mogoče slik? Google stretview? Če ni posebej določeno z znakom, da je za kolesarje prepovedano, imaš pravico voziti po cesti, če ni kolesarske steze. Če imaš mogoče v mislih Tržaško tam nasproti FE... Tam kolesarska zavije za Volto. Res greš okrog riti v žep, ampak tam drugače ni prostora.
Da, 50 let povečevanja pretočnosti avtomobilskih poti v evropskih mestih se je izkazalo kot napaka. Edina trajna rešitev je izgon vozačev**. Prepričan sem da bodo tudi v Fremontu na koncu zmagali prebivalci*. Omejitve bodo preprosto nizali toliko casa, da bodo aplikacije vozače poslale nazaj na AC. Kot je omenil Vostok_1 je rešitev enostavna * Vožnja cez Jesenice ob zaporah AC traja skoraj eno uro, razen ce si z motorjem (in v prekršku) ali pa s kolesom. ** Ce se niste dojeli, večina omejitev 30 km/h v Ljubljani je namenjena izgonu vozačev nazaj na vpadnico in na obvoznico
Mogoče bi bla pametnejša ideja splanirati podzemno linijo med temi stanovanjskimi naselji in večjimi zaposlovalci, ki so omenjeni v novici.
London ima večino pod zemljo, pa še zmeraj vse stoji :)
Daleč od tega.
veliko jih gre na podzemno, potem imaš double deckerje, taksije in seveda avte.
London je širino pasov zmanjšal na račun kolesarskih poti. Zjutraj je prav zabavno iz double deckerja opazovat. Postaja precej kolesarjem prijazno mesto.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
Npr. hočeš s kolesom priti od A do B, pa vmes kar zmanjka kolesarske poti, na cesto je prepovedano, nazaj v napačno smer pa tudi ne smeš. Večina gre potem po pločniku, pogumni pa po cesti. Edino legalno je pa iti dol s kolesa in peš porivat kolo po pločniku.
To me pa res zanima, kje se konča kolesarska steza, na cesto pa ne smeš s kolesom. Imaš mogoče slik? Google stretview? Če ni posebej določeno z znakom, da je za kolesarje prepovedano, imaš pravico voziti po cesti, če ni kolesarske steze. Če imaš mogoče v mislih Tržaško tam nasproti FE... Tam kolesarska zavije za Volto. Res greš okrog riti v žep, ampak tam drugače ni prostora.
Točno tistega ne najdem. Nekaj podobnega: Dolenjska - Karlovška - se vozim po dolenjki in hočem priti do stavbe pri tunelu. Kot kolesar grem lahko le levo, čez Prule, pa potem nekje(?) do tja. Še najlažje je iti peš. Levstikov trg - Prule - grem mimo mestne hiše v Ljubljani in prikolesarim do konca Levstikovega trga. Obvezna smer desno. Na Zoisovo cesto, a za kolesa prepovedano. Levo je itak prepovedano zavijati, pa itak je tudi na Karlovški cesti vožnja za kolesa prepovedana. Da ne bo nesporazumov: ni mi problem iti "peš" tistih nekaj metrov. Ampak kar se kolesarske infrastrukture tiče - to ni to.
Iz te slike izhaja, da je najboljše prevozno sredstvo avtobus.
Glede porabe ceste, sigurno. Glede porabe goriva, tudi sigurno. Problem je, ker ne gre od vrat do vrat (kolo DA, avto skoraj), ter ker ga je potrebno čakati.
Še ena kolesarska cvetka (osebne težave pač): Iz Celovške ali Vodnikove bi rad na Drenikovo. Kolesarji ne smejo, a ni problema, obvoz na levo in vzporedno z Drenikovo - vse do Verovškove. Verovškova - kako pa sedaj levo na Drenikovo? Seveda, skupaj z drugim prometom. Vendar avtomobilisti čukasto gledajo (tudi hupanje ne uide), ko se nek nori kolesar nekaj štuli na njihovo cesto Seveda tudi kolesarju ni očitno, kaj naj naredi.
Agree. Promet kot je danes urejen, je absolutno retardiran. Če bi katerakoli industrija imela toliko žrtev, bi jo že zdavnaj ukinili. Promet kot je pri nas in drugot na "balkanu" je znak primitivizma kulture.
Vi se ne zavedate, da vsakič ko greš v trgovino po mleko in kruh, bistveno povečaš šanse da boš postal morilec. Brez avta so skoraj nične. Z avtom je kot, da bi zadaj na vrtu streljal s pištolo v nezaščiteno tarčo. Da bo kdo stopu zadaj in bil prestreljen je very likely.
Uredit promet v nulo je sicer zelo drago. Bistveno ceneje je dovolit le avtonomna vozila, ko bodo le ta na voljo. Tk da, sedaj je čas, če žlite nekoga ubit, ker čez 10 let bodo vrjetno že zakoni močno omejili vaše pristojnosti na cesti.
#banCars
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21
Čak pol smo zastonj gradil ceste in vrgli desetine miljard in jih še bomo, namesto da bi se vsi trajbali z bicikli ? A vsi ki zagovarjajo bicikle doma v garaži dva avta najmanj :)
To je v principu čist res. Ampak da greš "reševat problematiko" s tem da samo zmanjšaš prepustnost cest, je pa podobno kot bi zdravil debelost zgolj z zategovanjem pasu, isti šmorn.
Saj jo.
"Zategnejo" želodec in ga s tem zmanjšajo. Deluje. Pri cestah bo potem tudi... Pač pojdi z biciklom...
Sej tudi velikokrat grem. Ampak bicikel ni za vse in za vedno. V velemestih ljudi najbolje spraviš iz avta na hiter in učinkovit javni prevoz, npr podzemno. Mislim da je LJ dovolj velika za ene dve liniji tramvaja ki bi šel v ožjem centru pod zemljo, pa tudi pod/nad križišči na vpadnicah. Ali pa če bi šlo po železniških progah (z obstoječimi je problem da na njih ni prostora).
Čak pol smo zastonj gradil ceste in vrgli desetine miljard in jih še bomo, namesto da bi se vsi trajbali z bicikli ? A vsi ki zagovarjajo bicikle doma v garaži dva avta najmanj :)
Ko bo reševalec prihitel z biciklom oživljat tvojo mamo s srčnim infarktom, potem bo pa komunala prišla s konsko vprego po truplo, bo pogled na kolesa mal drugačen.
Ljudje imamo zelo enostavno željo: priti od točke A do točke B v čimkrajšem času. Problem prometne ureditve je, da je šizofren, flika na fliko, čez fliko in luknja skozi. Ni osnovne ideje, katero bi se zasledovalo ampak se flika različne želje ena čez drugo.
Namesto da se zagrabi bika za roge in odpravi osnovni problem pretočnosti, se bo pretočnost zmanjševalo še tam kjer jo nekaj še obstaja.
Iz te slike izhaja, da je najboljše prevozno sredstvo avtobus.
Glede porabe ceste, sigurno. Glede porabe goriva, tudi sigurno. Problem je, ker ne gre od vrat do vrat (kolo DA, avto skoraj), ter ker ga je potrebno čakati.
Še ena kolesarska cvetka (osebne težave pač): Iz Celovške ali Vodnikove bi rad na Drenikovo. Kolesarji ne smejo, a ni problema, obvoz na levo in vzporedno z Drenikovo - vse do Verovškove. Verovškova - kako pa sedaj levo na Drenikovo? Seveda, skupaj z drugim prometom. Vendar avtomobilisti čukasto gledajo (tudi hupanje ne uide), ko se nek nori kolesar nekaj štuli na njihovo cesto Seveda tudi kolesarju ni očitno, kaj naj naredi.
Tole so pa res glupa križišča s temi kolesarskimi. Nikoli nisem opazil, ker se na teh delih nisem vozil s kolesom. Običajno sem pešačil, na verovškovi pa edino z avtom.
Pri avtobusu je največji problem čakanje, čas vožnje, to da ne gre od vrat do vrat in pa prtljaga. V Ljubljani čakanje in "od vrat do vrat" ni tak problem. Trole vozijo dokaj pogosto in tudi če moraš malo peš, ponavadi ni daleč. Pa še bicikelj lahko uporabiš ponekod. Problem pa sta čas vožnje (če bi bilo manj avtov, bi se ta zelo skrajšal, dokler pa je promet gost, pa avtobus precej izgubi zaradi postaj. Veliko prtljage pa tudi ne moreš nositi s sabo.
Zunaj mest pa je katastrofa. Na mojem koncu imam avtobus v Ljubljano točno 3x na dan, do avtobusne postaje imam 3 km, namesto 45 minut vožnja traja 1:15, težko je na avtobus nesti recimo gajbo piva, po tem pa še 3 km od postaje do doma.
Nič pa o tem koliko v povprečju rabijo od vseh začetnih lokacij do končnih lokacij z vsakim prevoznim sredstvom (z 1 busom, 60 kolesi in 60 avti).
Kolo očitno premaga avtobus. Pri avtu pa je (poleg oddaljenosti, jasno) vprašanje, koliko časa se okoli cilja še išče parkirni prostor, ter koliko je potem najdeni parkirni prostor oddaljen od cilja. Če se gre po nakupih v nakupovalno središče, se seveda vzame avto.
Čak pol smo zastonj gradil ceste in vrgli desetine miljard in jih še bomo, namesto da bi se vsi trajbali z bicikli ? A vsi ki zagovarjajo bicikle doma v garaži dva avta najmanj :)
Ne zastonj, le kolesarjem sedaj prijazno odstopite en pas, drugi pas pa imejte zase Malo za hec V naši hiši je 6 ljudi, 3 avtomobili, ter 9 koles. En avto je praktično nepremičnina (se ne prodaja, ker ni nič vreden). Si kar zadel - 2 avta. Ampak ne v garaži, ker zaradi koles ni več prostora
Ja komaj čakam, da se za 120+km pot vsak dan vozim z biciklom! Zjutraj štartam proti Lj, naredim dobre 3 ure do šihta, na šihtu sem pol ure in potem še dobre 3 ure nazaj domov. Bom fit kot un Martin Strel, k non-stop sam plava. Jedu bom pa vsak dan 5 piščancev, pa 3 hamburjerje, da bom lahko nadoknadu kalorije... Vprašanje je samo, kdo bo vse to financiral, da se bom samo z biciklom gonu pa nč delu... :)
Ja komaj čakam, da se za 120+km pot vsak dan vozim z biciklom! Zjutraj štartam proti Lj, naredim dobre 3 ure do šihta, na šihtu sem pol ure in potem še dobre 3 ure nazaj domov. Bom fit kot un Martin Strel, k non-stop sam plava. Jedu bom pa vsak dan 5 piščancev, pa 3 hamburjerje, da bom lahko nadoknadu kalorije... Vprašanje je samo, kdo bo vse to financiral, da se bom samo z biciklom gonu pa nč delu... :)
Če tvoja dnevna pot po mestu izgleda takole, ti pa res ne zavidam. Raje pridi nazaj v Slovenijo, kjer je od enega konca mesta pa do drugega 10 km
Podatki se ne strinjajo s tabo. Verjetno zato, ker imate le redki skupaj z biciklom dve toni, pa takšni tudi precej težko dosežete smrtonosnih trideset kilometrov na uro.
Urejen javni prevoz FTW. V Singapurju (kot primer vecmilijonskega mesta) imamo podzemno zeleznico, avtobuse, taxi in Uber/Grab (=Lyft). Dejansko se izkaze, da ni neke potrebe po avtomobilu. Specerijo (fasungo) se pa tako ali tako dostavi.
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.
Podatki se ne strinjajo s tabo. Verjetno zato, ker imate le redki skupaj z biciklom dve toni, pa takšni tudi precej težko dosežete smrtonosnih trideset kilometrov na uro.
Pozna ura, pa sarkazem detektor ne deluje .
Je pa nevarno tam hodit kot pešec. Ker ni pločnika ob kolesarskih. Ampak ni panike...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
Še ena kolesarska cvetka (osebne težave pač): Iz Celovške ali Vodnikove bi rad na Drenikovo. Kolesarji ne smejo, a ni problema, obvoz na levo in vzporedno z Drenikovo - vse do Verovškove. Verovškova - kako pa sedaj levo na Drenikovo? Seveda, skupaj z drugim prometom. Vendar avtomobilisti čukasto gledajo (tudi hupanje ne uide), ko se nek nori kolesar nekaj štuli na njihovo cesto Seveda tudi kolesarju ni očitno, kaj naj naredi.
Moral bi iti po kolesarski (ki je na sliki jasno vidna) do prehoda za pešce, tam dol s kolesa, prečkati Verovškovo in Drenikovo (ali pa Drenikovo in Verovškovo, odvisno od tega kje je v danem trenutku zelena luč) peš in potem po kolesarski stezi naprej po Drenikovi. Kar je res fantastično, se strinjam.
sisemen: "Inženirstvo je v nenehni tekmi z vesoljem. Trudi se izdelati
tehnologijo, ki je odporna na idiote, vesolje pa se trudi izdelati vedno
hujše idiote. In vesolje zmaguje."
Da, 50 let povečevanja pretočnosti avtomobilskih poti v evropskih mestih se je izkazalo kot napaka. Edina trajna rešitev je izgon vozačev**. Prepričan sem da bodo tudi v Fremontu na koncu zmagali prebivalci*. Omejitve bodo preprosto nizali toliko casa, da bodo aplikacije vozače poslale nazaj na AC. Kot je omenil Vostok_1 je rešitev enostavna
Še ena kolesarska cvetka (osebne težave pač): Iz Celovške ali Vodnikove bi rad na Drenikovo. Kolesarji ne smejo, a ni problema, obvoz na levo in vzporedno z Drenikovo - vse do Verovškove. Verovškova - kako pa sedaj levo na Drenikovo? Seveda, skupaj z drugim prometom. Vendar avtomobilisti čukasto gledajo (tudi hupanje ne uide), ko se nek nori kolesar nekaj štuli na njihovo cesto Seveda tudi kolesarju ni očitno, kaj naj naredi.
Moral bi iti po kolesarski (ki je na sliki jasno vidna) do prehoda za pešce, tam dol s kolesa, prečkati Verovškovo in Drenikovo (ali pa Drenikovo in Verovškovo, odvisno od tega kje je v danem trenutku zelena luč) peš in potem po kolesarski stezi naprej po Drenikovi. Kar je res fantastično, se strinjam.
Zato se pa večina kar lepo pelje po pločniku ob Drenikovi, pa je mir. Saj kolesarji se že (tako ali drugače) znajdemo, drugače nas sploh ne bi bilo. Ampak z boljšo kolesarsko infrastrukturo (vsaj glavne ceste brez bedarij; po poteh, po katerih se lahko pelje še otrok) bi nas bilo lahko mnogo več. Manj avtomobilov, manj gneče, pozitiven vpliv na zdravje.
Mesta zastojev so torej dobro znana avtorjem aplikacij. A urejevalci prometa pa spijo po svojih pisarnah??? Če je prometna ureditev tako slaba, da so zastoji na drnevnem redu prav vsak dan, bi morali prometni birokrati zmigati svoje lene zadnjice in ponuditi primerne obvoze. Ampak zato je treba uporabiti več kot tri možganske celice.
Bodimo strpni do virusov. Tudi virusi gripe, prehlada in AIDSa morajo živeti.
Mesta zastojev so torej dobro znana avtorjem aplikacij. A urejevalci prometa pa spijo po svojih pisarnah??? Če je prometna ureditev tako slaba, da so zastoji na drnevnem redu prav vsak dan, bi morali prometni birokrati zmigati svoje lene zadnjice in ponuditi primerne obvoze. Ampak zato je treba uporabiti več kot tri možganske celice.
In kako to narediš v mestu ki je že zgrajeno? Podereš ljudem stanovanja, trgovine in zgodovinske zgradbe za to da se bodo lene riti pripeljale pred svojo pisarno?
Mesta zastojev so torej dobro znana avtorjem aplikacij. A urejevalci prometa pa spijo po svojih pisarnah??? Če je prometna ureditev tako slaba, da so zastoji na drnevnem redu prav vsak dan, bi morali prometni birokrati zmigati svoje lene zadnjice in ponuditi primerne obvoze. Ampak zato je treba uporabiti več kot tri možganske celice.
In kako to narediš v mestu ki je že zgrajeno? Podereš ljudem stanovanja, trgovine in zgodovinske zgradbe za to da se bodo lene riti pripeljale pred svojo pisarno?
No no. Če pogledaš po LJ se zadnje čase kar nekaj dela na urejanju prometa, celo kakšen nov podvoz pod železnico in širjenje starih, novi mostovi, preurejanje križišč... Šerifa imam načeloma precej v želodcu ampak je treba priznat da se dogaja precej več kot se je včasih. Vprašanje pa je kako so postavljeni cilji in kakšen je budžet. Zihr sem da bi mnogo ljudi z veseljem prešaltalo z avta na metro, ker se z njim kljub nekaj pešačenja marsikam pride hitreje kot z avtom. Realnost je žal da metroja ne bomo videli, čeprav je nekaj mest znalo počrpat evropske kohezijske sklade za kakšno novo linijo. Za prenovo Slovenske so dali nekaj velikostnih razredov manj denarja, ampak še vedno relativno veliko glede na prometni učinek - istega bi lahko dosegli s par deset betonskimi koriti, je pa bil očitno cilj bolj kozmetika za turistični vtis kot sam promet. Bi bilo npr najbrž izvedljivo pri drugačni varianti prenove pod Slovensko potegnit dodatno hitrejšo spodnjo etažo. Par glavnih vpadnic ima že desetletja rezerviran prostor za širitev s tramvajsko linijo...
Seveda, saj taki ukrepi se morajo izvajati. Samo glede na hitrost povečevanja populacije v mestih (tudi v LJ) je praktično nemogoče širiti prometnice v centrih tako hitro kot se povečuje število avtov. Bleiweisove in Tivolske (dveh zelo prometnih cest) pač nimaš kam širit če nočeš podirati parkov in površin za ljudi.
Zato se mi zdi klicanje za "obvoze" in zmerjanje z "uporabo več kot treh možganskih celic" nekoliko nesmiselno ker pač prostora v starejših mestih nimaš obenem pa pač verjetno nočeš živeti v groznih avto-centričnih mestih kot so določena ameriška, kjer je prečkanje ceste že zelo resen problem. Najboljša mesta po kvaliteti življenja na svetu (recimo Dunaj, in podobna) se tako osredotočajo na javni promet in rinjenje avtov VEN z mesta, ne širjenje cest.
Se pa strinjam da je nova Slovenska in nasplošno center stare Ljubljane po kvaliteti življenja svetlobna leta pred situacijo z npr. leta 1995 ko je bilo tromostovje zabasano s trolami in avti namesto harmonikaši in ljudmi na kuhančku :)
Bistveno ceneje je dovolit le avtonomna vozila, ko bodo le ta na voljo.
Tega ni na obzorju v naslednjih 20 letih. Ce pa vzames v zakup prav vse pogoje, potem pa tega pri nas verjetno ne bomo 'nikoli' videli. Avtomobili brez volana so nekaj kar ni opcija v kraju kjer ti lahko 10cm snezne odeje prekrije vse cestne oznake, 20cm snega pa zakrije se meje vozisca.
. 
. 
. 
" tistih nekaj metrov. Ampak kar se kolesarske infrastrukture tiče - to ni to. 
