Zavod 14, okrogla miza o pametnih mestih
Zavod 14, Rok Spruk z Univerze v Ljubljani
Prepoznavanje priložnosti in ključnih funkcij mest in lokalnih skupnosti je pristop, ki omogoča trajnostni razvoj vsake skupnosti in kakovost bivanja ljudi. Kljub temu, da rast prebivalstva in urbanizacija v EU trenutno ne predstavljata večjega problema, se posamezne regije in mesta že zavedajo pomena pametnih rešitev, ki na ekonomski in okoljski ravni izboljšujejo kakovost življenja prebivalcev ter posledično zmanjšujejo regionalne razlike tako na EU ravni kot tudi na nacionalni ravni. V zadnjem desetletju smo bili priča mnogim različnim pristopom pod istim imenom. Kljub temu, da so pametna mesta kot celovit koncept še vedno v zgodnjih fazah, že obstajajo primeri skupnosti in mest, ki uspešno izkoriščajo priložnosti pametnih rešitev.
Udeležence je nagovoril tudi državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor Simon Zajc, ki je predvsem izpostavil okoljski vidik pri snovanju pametnih mest. Rok Spruk z Univerze v Ljubljani pa je predstavil prihajajočo publikacijo ELF in Zavoda 14 z naslovom "European Regional Development: Fate, Fortune or Good Policies" ("Evropski regionalni razvoj: Usoda, sreča ali dobre politike?").
Na okrogli mizi so sodelovali direktor podjetja Smart City Bikes Mladen Bijeljac, Nevenka Cukjati z Inštituta Jožefa Stefana in programa SRIP Pametna mesta in skupnosti, Miha Juvan z Mestne občine Kranj, Marko Maver z Ministrstva za okolje in prostor, Dan Podjed iz Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU, bivši državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo in strokovnjak s področja energetike Klemen Potisek ter Zina Zlatanova z bolgarskega inštituta LIPA. Gostje so razpravljali o svojih pogledih na izzive pametnih vasi in skupnosti in o načinih, kako nove tehnologije in rešitve vplivajo na naša življenja.
Mladen Bijeljac, direktor Smart City Bikes d.o.o. iz Slovenije, je predstavil svoj pogled na temo s perspektive razvijalca in ponudnika pametnih rešitev lokalnim skupnostim. Izpostavil je izzive, s katerimi se sooča, med najpomembnejšimi je (ne)razumevanje novih tehnologij. Kot primer je navedel, kako so morali pomen souporabe koles predstaviti bodočim strankam in uporabnikom, sploh z vidika koristi lokalni skupnosti. "Za pametna mesta in pametne tehnologije potrebuješ pametne ljudi," je poudaril v svoji razpravi in izpostavil pomen spreminjanja percepcije ljudi. Omenil je tudi pomen senzorjev in analize masovnih podatkov za razumevanje implementacije in prihodnjega razvoja storitev. Kasneje v razpravi je dejal, da je pri pametnih mestih ključna medsebojna povezanost.
Miha Juvan z Mestne občine Kranj je predstavil izzive, s katerimi se lokalne oblasti soočajo pri implementaciji pametnih rešitev, saj do njih pristopa veliko različnih ponudnikov. Po njegovem mnenju je ključno, da se pridobi čim več informacij, preden se začne načrtovati vpeljavo novih rešitev. Pogosto je izziv tudi pravilna opredelitev končne storitve, ki jo občina kot naročnik opredeli v svojem javnem naročilu. »Ko ima nova storitev veliko uporabnikov in je dobro sprejeta s strani ljudi, je začetni trud poplačan,« je poudaril. Kot enega od izzivov, s katerim se po njegovem mnenju soočamo v Sloveniji, je razdrobljenost in majhnost občin, ki nimajo dovolj kadrovskih resursov za preučitev vseh koristnih novih storitev za ljudi, zato sta ključna sodelovanje in regionalno povezovanje.
Nevenka Cukjati z Inštituta Jožef Stefan je poudarila pomen sodelovanja med podjetji, raziskovalnimi institucijami in univerzami pri razvoju novih tehnologij in storitev, predvsem na področjih pametnega zdravja, pametne mobilnosti, pametne energetske učinkovitosti, pametne varnosti ipd. Predstavila je SRIP, strateška razvojno-inovacijska partnerstva na področju pametnih mest in skupnosti, ter njihove dosežke pri razvoju podpornega okolja za industrijo in razvoj.
Klemen Potisek, bivši državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, je pametna mesta opisal kot kompleksno temo z različnimi dimenzijami, ki pa bi jo na kratko lahko opisal kot rešitve za boljši izkoristek sredstev in surovin s pomočjo podatkov. Pri tem morajo biti podatki pravilno obdelani, z glavnim namenom dosegati boljše urbano življenje. Po njegovem mnenju so pametna mesta naravna evolucija, ki je nujna, saj Združeni narodi predvidevajo, da bo do leta 2050 kar 80 % svetovnega prebivalstva živelo v mestih. "Glede na to, koliko sredstev in surovin naša mesta porabljajo, je to vsekakor področje, kjer moramo biti bolj pametni," je izpostavil in poudaril pomen sprememb v družbi, s ciljem boljšega izkoristka. Po njegovih besedah potrebujemo podatke, ki jih bomo znali obdelati, to pa bo mogoče zgolj z umetno inteligenco. Po drugi strani je izpostavil primer enostavnih pametnih rešitev, npr. zaprtja mestnih središč za avtomobile in gradnjo kolesarskih poti. To spodbudi ljudi, da začnejo več hoditi in uporabljati kolesa, kar doprinese k splošnemu zdravju, zmanjšuje kriminal, zmanjšuje porabo energije in koristi okolju, v katerem živimo.
Marko Maver z Ministrstva za okolje in prostor je izpostavil pomen sodelovanja z javnostjo, ko se načrtuje nove rešitve. »Ne moreš priti v mesto ali skupnost, predstaviti nov projekt ali rešitev in nato pričakovati, da bo vse delovalo tako kot na papirju ali v raziskavi, ki si jo izvedel," je dejal. Sodelovanje z nevladnimi organizacijami, raziskovalnimi institucijami in z vključitvijo vseh deležnikov pri procesu priprave politik sta po njegovem mnenju ključna.
Zina Zlatanova, predstavnica Liberalnega inštituta za politično analizo iz Sofije, je predstavila svoje izkušnje na področju financiranja novih projektov, predvsem iz evropskih sredstev. "Inovacije, digitalizacija, modernizacija industrije, krožno gospodarstvo, sodelovalno gospodarstvo" To so teme, ki jih najdeš v programskih strategijah in njihovih osnutkih za novo finančno perspektivo 2021," je dejala in izpostavila pomen EU in njenih inovacijskih instrumentov pri financiranju novih pametnih tehnologij. Trenutni sistem javnih naročil po Evropi je opisala kot zastarel, saj se tehnologije razvijajo veliko hitreje, zato je po njenem mnenju potrebno prenoviti tudi javna naročila po celotni EU.
Dan Podjed z Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti je v svoji razpravi predstavil dejstvo, da so tehnologije pametnejše in pametnejše, ljudje pa so enaki tistim pred 100.000 leti. "Naši procesorji so enaki, nismo se v bistvenem spremenili," je izpostavil in dejal, da se mnogo ljudi sooča s težavami, kako učinkovito uporabljati vse nove tehnologije. Po njegovem mnenju pogosto nove tehnologije niso dovolj prilagojene ljudem. "Res pametne tehnologije ne bi smele v ospredje postavljati samo tehnološko plat, temveč bi morale v ospredje postavljati tudi ljudi," je dejal. Kasneje v razpravi je poudaril, da morajo pametna mesta dajati občutek skupnosti, ne zgolj vpeljevati novih tehnologij zaradi njih samih. Pri tem po njegovih besedah ni univerzalnih rešitev in primerjal København, Beograd in Ljubljano. "Vedno bolj živimo v gneči, a smo hkrati vedno bolj in bolj odtujeni," je poudaril, ko je pojasnjeval pomen razvoja novih tipov skupnosti, ki bi nas bolj povezovale. Izpostavil je tudi nevarnost zlorabe podatkov in ogrožanja zasebnosti, saj že danes velika tehnološka podjetja nadzorujejo večji del naših življenj.
Zelo zanimiva okrogla miza je bila zaključena s citatom Shakespearovega Koriolana "Kaj je mesto, če ne ljudje?" Sodelujoči so se strinjali, da morajo današnji urbanisti in arhitekti sodelovati z drugimi strokovnjaki, vključno s sociologi, antropologi in psihologi, da bodo lažje razumeli ljudi, ki niso zgolj uporabniki ali stranke. Pomemben zaključek razprave je bil tudi, da je potrebno več sodelovanja in deljenja stvari in manj oklepanja lastnine.
