» »

Računalniki bržčas ne povzročajo kratkovidnosti

Računalniki bržčas ne povzročajo kratkovidnosti

vir: Nature
Nature - Vsak računalnikar se je moral zagovarjati pred očitki, da vsakodnevno večurno buljenje v monitorje kvari oči. Slaba kakovost slike, kar so sicer moderni zasloni praktično odpravili, zanič osvetlitev, fiksna goriščna razdalja, utrujenost oči in nezadostno mežikanje so le nekateri izmed dejavnikov, ki jih ljudje navajajo kot razloge za slabšanje vida. Na prvi pogled jim realnost pritrjuje, saj incidenca kratkovidnosti v razvitem svetu strmo raste. A raziskave kažejo zapletenejšo sliko. Pod črto moremo strniti, da so imeli stari oče prav, ko so dejali, naj gre mladež ven na zrak, beremo v zadnji številki Nature.

V slabovidnosti prednjačijo Azijci. Kar 90 odstotkov Kitajcev je kratkovidnih, v južnokorejski prestolnici pa je ta delež med mladimi še višji. V ZDA in Evropi je kratkovidnih približno polovica mladih odraslih, globalno pa je ta delež približno 30-odstoten. Pred sto leti je bil bistveno manjši. Kaj se je zgodilo?

Najprej povejmo, kaj je kratkovidnost. Da vidimo ostro, mora očesna leča svetlobo lomiti tako, da se zbere ravno na mrežnici. Če leča svetlobo lomi premočno in se ta zbere že pred mrežnico, potem pa se do nje že nekoliko razprši, govorimo o kratkovidnosti. Daljnovidnost je obratna težava, ko je leča premalo prožna in ne uspe dovolj lomiti svetlobe, zato bi se ta zbrala v točki za mrežnico. V obeh primerih je rezultat enak - vidimo megleno, le da enkrat laže gledamo bližnje predmete, drugič pa bolj oddaljene. Medtem ko je daljnovidnost starostna nadloga, se kratkovidnost najpogosteje pojavi v puberteti ali adolescenci, ko oko raste. Zato pri statistiki govorimo o mladih odraslih - petletni malčki običajno pač niso kratkovidni.

Kratkovidnost in daljnovidnost sta seveda do neke mere genetsko pogojeni, kot vsi prirojeni defekti v človeškem telesu, a to ne more biti glavni razlog. Že leta 1969 so raziskovali kratkovidnost pri Inuitih in ugotovili, da je bila njena incidenca v izoliranih skupnostih manj kot dvoodstotna. Kar polovica vnukov teh ljudi pa je bila kratkovidnih, kar je močan dokaz, da se razlog skriva v okolju. Treba ga je bilo le še najti.

Pomislili bi, da so razlog dolge ure, ki jih moderni mladi ljudje preživijo pred knjigami in računalniškimi zasloni. Sliši se logično, saj je kratkovidnost najbolj razširjena prav v vzhodni Aziji, kjer so šolske obremenitve največje. Povprečen Kitajec v Šanghaju ima 14 ur domače naloge na teden, v Evropi in ZDA pa polovico manj. Problem je veljal za rešenega, ker so tudi nadaljnje raziskave potrjevale, da več branja knjig dviguje tveganje za razvoj kratkovidnosti. Razlaga je elegantna in logična, saj dolgotrajno ostrenje bližnje slike vpliva na rast zrkla in razvoj leče. Žal je razlaga tudi napačna.

Šele na prelomu tisočletja so nove raziskave pokazale, da je razlog drug. Kratkovidnost se razvije ob pomanjkanju preživljanja časa na prostem. Ker knjige navadno beremo v zaprtih prostorih, raziskave tega niso takoj ugotovile. Ko so kontrolirali za vrsto drugih spremenljivk, je postalo jasno, da je pravi razlog čas na prostem. Več smo zunaj, bolje vidimo.

Ni pa še zadovoljivo rešeno vprašanje, zakaj se to zgodi. Nekateri znanstveniki menijo - in ti so v večini - da je razlog sončna svetloba. Ni jasno kako, vendar naj bi močna svetloba omogočala pravilen razvoj očesa. Ne pozabimo, da so zaprti prostori tudi stokrat manj svetli v primerjavi s svetlobo na prostem, če sije sonce. Osumljenec je retinalni dopamin, ki se proizvaja podnevi, slaba osvetlitev pa inhibira produkcijo. Druga teorija je ostrenje slike na oddaljene predmete, ki jih je zunaj polno, v zaprtih prostorih pa smo v najboljšem primeru omejeni na nekaj deset metrov.

In koliko je zadosti? Dve do tri ure na prostem vsak dan bi moralo pri otrocih preprečiti nastanek kratkovidnosti, če sklepamo po rezultatih raziskav. Preprečiti ni najboljši izraz - to bi njeno razširjenost vrnilo na nivoje pred sto leti, kar bi bil že velik uspeh. Recimo, na Tajvanu so morali v raziskavi v eni šoli učenci vsak dan vseh 80 minut odmora preživeti na prostem. Incidenca kratkovidnosti čez leto dni je bila več kot dvakrat manjša kakor v drugih šolah, ki tega niso počele. Če je razlog svetloba, lahko posledice omilimo z močno in primerno osvetlitvijo prostorov. In spet pridejo na svoj račun dedki in babice, ki so nam zabičali, naj nikar ne beremo pri slabi luči, ker si kvarimo oči. Če pa je razlog kaj drugega, kar najdemo zunaj, pa ga notri ni, bo rešitev, da mladino naženemo nazaj na igrišča.

Mimogrede, iz raziskav sledi, da je programiranje na ležalniku na Maldivih za oči koristnejše kakor v ljubljanski pisarni.

72 komentarjev

«
1
2

energetik ::

Pa se zadeva popravi, če si že kratkoviden in bi pričel vsak dan bivati po več ur zunaj?
Glede na sebe opažam, da vidim bolje, ko sem 2 dni v hribih. Več pa že nisem. Bi bilo zanimivo probati s kakšno večmesečno terapijo.

BorutK-73 ::

Jaz imam 5W žarnico (za skrinje) za monitorjem in se mi zdi da je boljše za oči. Sem imel tudi led trak ampak je bila premočna svetloba.

Olórin ::

> Dve do tri ure na prostem vsak dan bi moralo pri otrocih preprečiti nastanek kratkovidnosti, če sklepamo po rezultatih raziskav.

Torej, se rešitev dejansko ni spremenila. Ostaja ista, kot je bila do zdaj. Ne bulji v zaslon ampak pojdi na sprehod.

killa bee ::

potem npr. švedi ki so stalno notri najslabše vidijo

če sije sonce
kaj pa če je oblačno ali pa če hodiš vn samo ponoči?

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: killa bee ()

Magic1 ::

killa bee je izjavil:

potem npr. švedi ki so stalno notri najslabše vidijo

če sije sonce
kaj pa če je oblačno ali pa če hodiš vn samo ponoči?

Isti šmorn. Sonce, sonce sonce, hmmm... zdaj morajo narediti le križno raziskavo, kakšna sončna očala nosit, da ne delaš škode očem s premočno svetlobo, a še vedno poskrbiš za primeren razvoj.
Magic

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Magic1 ()

antonija ::

Osumljenec je retinalni dopamin, ki se proizvaja podnevi, slaba osvetlitev pa inhibira produkcijo.
Tole se meni zdi dobra teorija. Posameznik povecini naredi vse, da se mu dvigne nivo heppy hormonov/nevrotransmiterjev, in dopamin ni nic drugega. Kolikor za zdaj vemo se prozvodnja dopamina poveca ce v oci pada soncna svetloba, nisem se prebral da bi komu uspelo pripraviti umetno svetlobo ki bi imela isti ucinek (sevanje kovinskih zick in raznih plinov ima pac omejen spekter svetlobe).

Tisto o fokusiranju na razlicne razdalje so pa svoje cajte (sredina prejsnjega stoletja) priporocali dohtarji, ko so ljudje premikali svincnik stran od sebe in rpoti sebi z namenom, da bi se "oci natrenirale" sfokusirati. Danes se to ne pocne vec, verjetno zato ker omenjena "terapija" ni imela kaksnega zaznavnega ucinka.

Drugace pa: ce je lepo vreme se splaca it ven ze samo zato da si zunaj (neglede na oci), da si na soncu, da vidis kaksno lustno bejbiko/tipa/whatever, srecas koga, mogoce se celo kja novega naucis, malo pomigas, itd. Sicer je med delavnikom malo tezje najdet 2-3 ure vsak dan za biti zunaj (sploh ce vecino casa ko sije sonce zdis na delovnem mestu), ampak se da za vikende kar nekaj ur prinest nazaj.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

MrStein ::

morali v raziskavi v eni šoli učenci vsak dan vseh 80 minut odmora preživeti na prostor.

Napača.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

bluesands ::

Ne bi rekel, da je problem samo pomankanje sončne svetlobe, drugače bi bili skandinavci že precej kratkovidni.

MrStein ::

Ker imajo zunaj manj sonca, kot Slovenci v dnevni sobi?

PS: Zdaj še naj terapijo najdejo, pa s(m)o zmagali.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: MrStein ()

bluesands ::

Če bi bila problem sončna svetloba, bi bila razporeditev slabovidnih geografsko pogojena

Zgodovina sprememb…

MrStein ::

Še enkrat: na polih je še vedno več (sončne) svetlobe, kot v dnevni sobi Slovenca.

Sonca na severu: 3000 lux
Risarji in kirurgi: 1000 lux
Family living room lights: 50 lux

Viri:
http://www.philipluo.com/architecture/d...
http://www.engineeringtoolbox.com/light...
Lux @ Wikipedia
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: MrStein ()

Glugy ::

še en izgovor manj za pisarno na prostem :)

vostok_1 ::

Jaz mislim, da je to izrazito gensko pogojena zadeva.

bluesands ::

No mislim, da so skandinavci več v dnevnih sobah kot slovenci, predvsem zaradi neugodnega vremena, se pa popolnoma strinjam z gensko pogojenostjo. Prav čudim se, kako nekateri ne nosijo očal, ib pa gleda na njihove navade to pričakoval.

antonija ::

Ne more biti gensko pogojena, ker se v 100 letih genih ne morejo tako zelo spremeniti pri populaciji osebkov, kjer je zivljenska doba vsaj 50 let.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

MrStein ::

Preprosto: test z dvojčki
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

bluesands ::

no nobena stvar v naravi ni 100% odvisna samo od enega dejavnika, vendar mislim, da je tukaj velik delež genske pogojenosti
In po mojem mnenju je preveč sončne svetlobe škodljivo, saj drugače sploh ne bi potrebovali sončnih očal

Zgodovina sprememb…

Olórin ::

antonija je izjavil:

Ne more biti gensko pogojena, ker se v 100 letih genih ne morejo tako zelo spremeniti pri populaciji osebkov, kjer je zivljenska doba vsaj 50 let.


v zadnjih 100 letih se je spremenilo predvsem to, da več gledamo v 1 statično točko, ki je vedno oddaljena isto.

Opažam, da imajo mlajši od 40 leta večinoma težave z gledanjem na daleč. Očala za blizu nima praktično nihče.

Enostavno se verjetno mišice odvadijo delat in se vid slabša.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Olórin ()

bMozart ::

antonija je izjavil:

Osumljenec je retinalni dopamin, ki se proizvaja podnevi, slaba osvetlitev pa inhibira produkcijo.
Tole se meni zdi dobra teorija. Posameznik povecini naredi vse, da se mu dvigne nivo heppy hormonov/nevrotransmiterjev, in dopamin ni nic drugega. Kolikor za zdaj vemo se prozvodnja dopamina poveca ce v oci pada soncna svetloba, nisem se prebral da bi komu uspelo pripraviti umetno svetlobo ki bi imela isti ucinek (sevanje kovinskih zick in raznih plinov ima pac omejen spekter svetlobe).

Tisto o fokusiranju na razlicne razdalje so pa svoje cajte (sredina prejsnjega stoletja) priporocali dohtarji, ko so ljudje premikali svincnik stran od sebe in rpoti sebi z namenom, da bi se "oci natrenirale" sfokusirati. Danes se to ne pocne vec, verjetno zato ker omenjena "terapija" ni imela kaksnega zaznavnega ucinka.

Drugace pa: ce je lepo vreme se splaca it ven ze samo zato da si zunaj (neglede na oci), da si na soncu, da vidis kaksno lustno bejbiko/tipa/whatever, srecas koga, mogoce se celo kja novega naucis, malo pomigas, itd. Sicer je med delavnikom malo tezje najdet 2-3 ure vsak dan za biti zunaj (sploh ce vecino casa ko sije sonce zdis na delovnem mestu), ampak se da za vikende kar nekaj ur prinest nazaj.



Potem si verjetno spregledal moj komentar v tejle temi o žarnicah in svetlobi v ušesih. Kakorkoli odgovor je, da jim je že ratalo.

Drugače pa moj nasvet je, da dajte računalniški zaslon zraven okna. In ob vsaki priliki ali "mali pavzi" na 5 minut poglejte skozi okno (5-10 sekund je že dovolj). Pa večurno buljenje v smartphone (od blizu) dobesedno ubije tvoje mišice v zelo kratkem času (1-2 mesecev že). Par kolegov si je na tak način zjebalo oči, tako da previdno s tem.
I NEED The Point of View Gun effectible on girls too! And then...

bluesands ::

Smartphoni so res nevarni iz tega vidika, saj je razdalja še bistveno krajša. Sploh pa sam ne razumem obsedenosti s smartphoni, meni čisto navaden samsung s tipkami zadostuje za vse klice in smsje, pa še bolj praktičen je za v žep

MrStein ::

Olórin je izjavil:


Enostavno se verjetno mišice odvadijo delat in se vid slabša.

Ne, enostavno se zrklo podaljša. Znano že 100 let.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

bluesands ::

olorin je "pametnjakovič" že poznan iz drugih debat :D

MrStein ::

MrStein je izjavil:

Olórin je izjavil:


Enostavno se verjetno mišice odvadijo delat in se vid slabša.

Ne, enostavno se zrklo podaljša. Znano že 100 let.

Razen tega je delo mišic potrebno za fokusiranje na blizu, za daljavo pa se sprostijo (od tu počitek oči z gledanjem v daljavo).

(velja za mišico leče, po enih teorijah pri fokusiranju sodelujejo tudi druge mišice okoli očesa)
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

bMozart ::

MrStein je izjavil:

Olórin je izjavil:


Enostavno se verjetno mišice odvadijo delat in se vid slabša.

Ne, enostavno se zrklo podaljša. Znano že 100 let.



Verjetno se zgodi kar oboje skupaj. Zrklo se podaljša mišice pa zakrnijo.
I NEED The Point of View Gun effectible on girls too! And then...

Olórin ::

bluesands je izjavil:

Smartphoni so res nevarni iz tega vidika, saj je razdalja še bistveno krajša. Sploh pa sam ne razumem obsedenosti s smartphoni, meni čisto navaden samsung s tipkami zadostuje za vse klice in smsje, pa še bolj praktičen je za v žep


tebi vse starine zadostujejo.

Povej, zakaj so nevarni iz tega vidika? Meni se zdi bistveno bolje, da spreminjaš fokusno razdaljo med zaslonom PCja in smartphonom, kot pa da cel dal gledam samo v pc.

Vsi, ki so vsak dan gledali v 60 cm oddaljen zaslon so slej ko prej potrebovali očala za na daleč.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Olórin ()

antonija ::

bluesands je izjavil:

no nobena stvar v naravi ni 100% odvisna samo od enega dejavnika, vendar mislim, da je tukaj velik delež genske pogojenosti
In po mojem mnenju je preveč sončne svetlobe škodljivo, saj drugače sploh ne bi potrebovali sončnih očal
Se strinjam da obstajajo ljudje, ki so gensko bolj nagnjeni k okvaram vida, ampak se njihov % v 100 letih po vsem kar vemo o genetiki nebi smel bistveno spremeniti. Z drugimi besedami: za povecanje kratkovidnosti v zadnjih 100 letih razlog ne more biti genetika, ceprav vsi vemo da igra vlogo pri razvoju in okvarah oci.

@bMozart: prebral nekaj linkov, ki si jih nalimal (bil zgrozen nad "spektrom" necesa kar naj bi bila soncna svetloba, ki pa ima celoten UV del prakticno na nicli, pa pri IRju presneto hitro zdrvi proti nicli; res nenavadno sonce, sploh glede na wiki clanke ), pa nikjer nisem nasel da bi komurkoli uspelo pokazati, da lahko z umetno svetlobo poveca nastajajnje dopamina. Samo eno strasno sumljivo new age bluzenje o svetlobni terapiji (lahko mi das kaksno povezavo do klinicnih studij), reference na uporabo svetlobne terapije pri egipcanih in starih grkih (in drugih ki so castili boga sonca), itd. Skratna nic oprijemljivega, nic konkretnega.

Predvsem pa: sonce seva vse od rentgena gama zarkov pa do radijskih valov, vkljucno z mickenim delom spektra katerega zmoremo zaznati kot vidno svetlobo oz. barve. Ni ga heroja na tem planetu ki lahko izdela zarnico, ki bo svetila enako (ali vsaj zelo podobno) kot to pocne sonce, razen ce v stekleno posodico zapakira en fuzijski reaktor.
Amapk na sreco ne rabim reaktorja v vsakem prostoru, dovolj je ena kvalitetna klinicna studija (vsaj double-blind, lahko kja bolj kvalitetnega) s katero pokazemo, da pri izpostavljenoti XYZ zarnici nivo dopamina naraste bolj kot pa pri kontrolni skupini.

Pa nehajte ze s temi misicami, ce bi to bil razlog bi se jih moralo dati natrenirati nazaj tako kot vse druge misice. In tocno to so probavali kar nekaj casa, pa nikomur ni uspelo. Potem so pa pomislili, da mogoce misice nimajo kaj veliko s tem, in so pogruntali da imajo prav: misice nimajo kaj veliko s tem, in "vaje za oci" so povecini neumnost oz. nepotrebno zapravljanje casa.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

Olórin ::

saj se jih da v določenih primerih natrenirat nazaj.

zakaj pa misliš da določeni ljudje v nekem obdobju vidijo slabo na daleč, v starosti pa se jim obrne in vidijo slabo na blizu. Ali pa obratno :)

Vaje za oči so sicer potrata časa. Je problem večkrat zadaj za zrklom in v centralno procesni enoti. Kje točno pa ni odkril še nihče, niti avtorji te raziskave.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Olórin ()

antonija ::

Ne pa se jih ne da. So probali, niso opazili razlike, so odnehali. Seveda pa lahko "treniras" svoje oci ce hoces, tega ti nihce ne brani.

si, ki so vsak dan gledali v 60 cm oddaljen zaslon so slej ko prej potrebovali očala za na daleč.
Jaz recimo 20 let gledam v 60cm oddaljen zaslon (ki je na zectku bil katotdna cev), vcasih tudi po 8+ ur na dan. Ocal ne nosim, ocal ne rabim, pri rednih pregledih se nisem dobil slabega komentarja na moj vid s strani zdravnika. Poznam jih kar nekaj pdobnih, poznam pa tudi take, ki ne marajo gledati v ekrane (ker "kvarijo oci", to so ze stare mamo znale povedat), pa nosijo ornk glazune pred ocmi.

zakaj pa misliš da določeni ljudje v nekem obdobju vidijo slabo na daleč, v starosti pa se jim obrne in vidijo slabo na blizu. Ali pa obratno :)
Ker se z leti geometrija ocesa spreminja? Zelo verjetno imajo tudi misice nkaj pri tem, ampak da bi se v starosti samo ocesne misice carobno ojacale, med tem ko prakticno vse druge misice v telesu pesajo, je pa rahlo butasto pricakovati.

Je problem večkrat zadaj za zrklom in v centralno procesni enoti. Kje točno pa ni odkril še nihče, niti avtorji te raziskave.
Ce ocala naredijo, da oseba vidi janso sliko, potem je rpoblem v poti svetlobe oz. polozaju gorisca v ocesu, ne pa o post-procesingu ali prenosu signala do mozganov.
Ce ocala nebi imela vpliva na vid pri posameznemu osebku, potem bi to pomenilo da razlog za okvaro vida ni napacna/deformirana pot svetlobe, ampak da je razlog nekje drugje.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

St753 ::

Olórin je izjavil:

> Dve do tri ure na prostem vsak dan bi moralo pri otrocih preprečiti nastanek kratkovidnosti, če sklepamo po rezultatih raziskav.

Torej, se rešitev dejansko ni spremenila. Ostaja ista, kot je bila do zdaj. Ne bulji v zaslon ampak pojdi na sprehod.

Rešitev se ni spremenila, se je pa spremenil razlog. Bolj je pomembno koliko časa si notri ali zunaj, kot pa kaj tam počneš.

St753 ::

Hvala avtorju, da se potrudi in napiše novico, ampak vseeno bi lahko pazil na (osnovne) slovnične napake, ki so v skoraj vsaki novici.

... da so imeli stari oče imeli prav, ko so dejali, naj gre ...

enkrat laže gledamo bližnje predmete

Za moje pojme je pojavnost primernejši izraz kot incidenca.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: St753 ()

MrStein ::

bMozart je izjavil:

MrStein je izjavil:

Olórin je izjavil:


Enostavno se verjetno mišice odvadijo delat in se vid slabša.

Ne, enostavno se zrklo podaljša. Znano že 100 let.



Verjetno se zgodi kar oboje skupaj. Zrklo se podaljša mišice pa zakrnijo.

Če bi mišica zakrnela, ne bi mogel fokusirat, kar pa kratkovidni počno brez problema (le ne za isto območje kot "zdravi")
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

McHusch ::

St753 je izjavil:

Hvala avtorju, da se potrudi in napiše novico, ampak vseeno bi lahko pazil na (osnovne) slovnične napake, ki so v skoraj vsaki novici.

... da so imeli stari oče imeli prav, ko so dejali, naj gre ...

enkrat laže gledamo bližnje predmete

Za moje pojme je pojavnost primernejši izraz kot incidenca.


Nič od naštetega ni napaka.

energetik ::

antonija je izjavil:

Predvsem pa: sonce seva vse od rentgena gama zarkov pa do radijskih valov, vkljucno z mickenim delom spektra katerega zmoremo zaznati kot vidno svetlobo oz. barve. Ni ga heroja na tem planetu ki lahko izdela zarnico, ki bo svetila enako (ali vsaj zelo podobno) kot to pocne sonce, razen ce v stekleno posodico zapakira en fuzijski reaktor.
Amapk na sreco ne rabim reaktorja v vsakem prostoru, dovolj je ena kvalitetna klinicna studija (vsaj double-blind, lahko kja bolj kvalitetnega) s katero pokazemo, da pri izpostavljenoti XYZ zarnici nivo dopamina naraste bolj kot pa pri kontrolni skupini.
Še enkrat - sodobna metal-halogenska sijalka je dosti blizu. IR nima veze za oči, rentgena si ne želi, UV pa tudi ne vpliva ravno blagodejno na oko. Ja sonce seva vse, ampak največ ravno v vidnem delu spektra.

bMozart ::

Olórin je izjavil:


Je problem večkrat zadaj za zrklom in v centralno procesni enoti. Kje točno pa ni odkril še nihče, niti avtorji te raziskave.


Nikoli ne reci nihče. Za 420€ sem ti pripravljen pokazati in dokazati kje se to zgodi. (naprej o tem na zs)

antonija:
Tele 2 linka sem imel v mislih: 1, 2.
Vedi da živimo v 2015 in raziskave o žarnicah delajo pospešeno vsekakor pa niso poceni tiste katere bi ti hotu, niti dostopne v slovenskih trgovinah. Drugače pa vidim da se nisi resno poglobil v to kar pišeš, niti nisi šel preverjat na internet, tako da ti v tej temi o tem ne bom več odgovarjal (ker je offtopic).


MrStein: "Če bi mišica zakrnela, ne bi mogel fokusirat, kar pa kratkovidni počno brez problema (le ne za isto območje kot "zdravi")"

V mislih sem imel, da to počnejo za veliko manjše področje (zaradi delno zakrnele mišice, ne pa popolnoma zakrnele, da se razumemo.) En od glavnih razlogov, da se to naredi je tudi to, da začnejo uporabljat NAPAČNE mišice okoli očesa. Sem prepričan da bi to znal dokazat na dosti velikem primerku ljudi, ampak imam pred tem še veliko drugih bolj pomembnih stvari. Imam pa v planu to izvest.


Magic1 in bluesands glede sončnih očal:
Večina sončnih očal ti za okoli 1-2% spremenijo žariščno točko predmetov v daljavi (rabiš drugače "fokusirat"). Če le te nosiš 2 ure na dan, se informacija o napeti mišici avtomatsko shranjuje(shrani) v spomin. Verižne reakcije ki izhaja iz tega mislim da ne rabim opisovat.

Če se vam poslabša vid, ni nujno da je trajno. Lahko traja samo mesec ali 2. Tako da ne takoj leteti k okulistu (razen če vam situacija drugače ne dopušča). To napako pogosto tudi naredijo starši za svoje otroke.

Veliko dejavnikov življenja v 21.stoletju vpliva na kvaliteto vida. Te ki jih tukaj omenjamo so samo najbolj osnovni. Ko vse združimo je rezultat tak kot je. VR naprave bodo vsaj po mojem mnenju tiste, ki bodo to stanje še zelo poslabšale. Bomo videli.
I NEED The Point of View Gun effectible on girls too! And then...

bMozart ::

energetik: sem zdajle videl, Hvala da si na hitro utemeljiv,kar se meni ni dalo :) Anyways offtopic.
I NEED The Point of View Gun effectible on girls too! And then...

boxanac ::

krivec za slab vid je prisilna drža. narava pa pomaga zato, ker se zunaj poveča hkratna uporaba očesnih mišic IN vratu. Te mišice naravno delujejo v tandemu(pogledu sledi premik vratu v smeri pogleda).

killa bee ::

mislim da če sediš za računalnikom v službi 8 ur pa poteš še doma npr pred TVjem 4 ure pottem se ti bo vid v 95% primerov poslabšal.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: killa bee ()

antonija ::

energetik je izjavil:

Še enkrat - sodobna metal-halogenska sijalka je dosti blizu. IR nima veze za oči, rentgena si ne želi, UV pa tudi ne vpliva ravno blagodejno na oko. Ja sonce seva vse, ampak največ ravno v vidnem delu spektra.
Ne pa ni. Pa ne pozabit da tvoje oko dobi vase cisto vso sevanje ki pride mimo, samo tvoji mozgani znajo razbrati samo signale, ki jih sprozi ozek spekter vidne svetlobe. To se ne pomeni da preostanek (== velika vecina) spektra nima nobenega vpliva na tvojo fiziologijo.

antonija:
Tele 2 linka sem imel v mislih: 1, 2.
Ce prav vidim sta oba linka glede svetenja skozi usesa in zdravljeneja necesa, cemur recejo "seasonal affective disorder". Glede na Mayo clinic je to "a type of depression that's related to changes in seasons — SAD begins and ends at about the same times every year. If you're like most people with SAD, your symptoms start in the fall and continue into the winter months, sapping your energy and making you feel moody. Less often, SAD causes depression in the spring or early summer.". Meni se tole slisi kot zdravljene "rahlo neprijetne zimske lenobe", ampak bo probal odgovorjat kot da gre za resen in pogost problem ki zahteva korektno obravnavo.
Tvoj prvi link je povezava na stran, ki z nekaj marketisnkega lingota (in brez enega samega znanstvenega argumenta) poskusa prodati "The bright light headset" za 185GBP oz. 290EUR. O ceni dveh ledic na ogrodju od slusalk raje nebi, tako da dejmo prvi link raje pustiti ob strani, ker v taki debati nima kaj iskati. Ce vztrajas gremo pa lahko cez njega in ga razmrcvarimo, dokler ne bojo edini znaki, ki imajo se kaksen pomen, samo se pike in vejice.
Drugi link pa kaze ogromen potencial, saj gre za clanek, ki ga je poindexiral PubMed (vecina naravoslovcev bo navdusena nad takim virom podatkov). Clanek je izsel v reviji Medical Hypotheses, ki ima impact factor 1.152 (za leto 2013). Za kaksno matematicno revijo bi tak faktor bil super, ampak za medicinsko, kjer so impacti od 50 pa na dol, je to klaveren dosezek. Jaz imam objavljene clanke v kemijskih revijah z visjim faktorjem (kemijske revija imajo tudi 10x nizje impacte kot medicinske revije).
Pa ce pustimo citiranost revije ob strani, je na pubmedu na voljo abstract clanka. V njem je zapisano da "Subjects were recruited through advertisements", da "The final patient series consisted of 13 (aged 37.1 ± 7.2 years)", sledi cel kup statistike, razlicnih standardov za oceno sezonske depresivnosti in optimisticno visoki procenti popolne ozdravitve (full remission, karkoli ze to pomeni pri seasonal affective disorderju). Avtorji zakljucijo abstract z "In conclusion, it is hard to believe that our findings could be explained solely by placebo effect.", pri cemer nikjer ne omenijo da jim je uspelo statisticno pokazati, da njihovi rezultati ne morejo biti posledica placebo efekta. Nadaljujejo z "Consequently, the basic assumptions underlying extraocular photoreception in humans deserve to be reconsidered.", kar spet pomeni da jim niti pod razno ni uspelo dokazati svoje hipoteze v clanku, je pa vsaj niso ovrgli in se vedno obstaja moznost da drzi. Naprej pisejo da "Given that a proper placebo treatment can be implemented via ear canals, further investigations with randomized placebo-controlled and/or dose-finding study designs regarding the extraocular transcranial bright light in the treatment of SAD are called for.". Skratka, naredili so studijo brez kontrolne skupine, hkrati napisali da je trivialno lahko "dozirati" placebo (pa tega zacuda niso naredili), in da rezultati njihove studije kazejo na to, da svetenje z LED lucko v usesa mogoce ni 100% samo placebo efekt, ampka bi kaksna resna raziskava lahko obelodanila, kaksen je dejanski ucinek njihove "teorije o izvencelicni fotoobcutljivosti v ljudeh".

Ni ravno nekaj s cimer se velja hvaliti. Se vedno stojim za mojo trditvijo, da se nikomur ni uspelo pokazati umetnega vira svetlobe, pri katerem bi izmerili primelrjive nivoje dopamina, kot so posledica po izpostavljenosti soncni svetlobi (oz. vsaj povisane nivoje dopamina). In ce ze poznamo izredno prerpost in poceni nacin, kako si dvignit nivo dopamina in s tem pregnati naso lenobo oz. seasonal affective disorder, potem se mi zdi rahlo glupo placevati stotine evrov za lucke s katerim si svetis v usesa, ce pa lahko gres ven na zrak in sonce opravi vso "terapijo" za 0 EUR.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

SuperVeloce ::

MrStein je izjavil:

Preprosto: test z dvojčki

Od vseh enojajčnih dvojčkov, ki jih poznam, je en bolj zdrav ali imata drugačne zdravstvene težave... Včasih se vidi že po obrazu, višini, ... da zdravje ni copy paste
ryzen 5900x, MSI 5700xt Gaming X, 2x16GB 3600CL16, 850evo+860qvo, Fractal Mini C

Barbarpapa2 ::

Pozdrav

Moje izkušnje so naslednje. Imel sem probleme z vidom, dokler sem pretežno delal s CRT monitorji. Pa ne s kratkovidnostjo ali dolgovidnostjo, temveč z neke vrste utrujenostjo očesa. Utrujenostjo v tem smislu, da po intenzivnem delu za CRT zaslonom nisem več mogel hitro in brez napora izostriti slike, ki je bila na drugačni oddaljenosti kot CRT. In to kljub temu, da sem večino časa (na delu) uporabljal takrat dokaj "top šit" monitorje (veliki Sony Trinitron ali pa Mitsubishi Diamontron). Sem si pomagal tako, da sem se po določenem času dela zazrl za par minut skozi okno v daljavo....

Z uvedbo LCD monitorjev tega pojava ne opažam več, čeprav še vedno dnevno približno enako časa presedim za monitorjem. Očal zaenkrat še ne potrebujem....

LP

Jože

energetik ::

antonija je izjavil:

energetik je izjavil:

Še enkrat - sodobna metal-halogenska sijalka je dosti blizu. IR nima veze za oči, rentgena si ne želi, UV pa tudi ne vpliva ravno blagodejno na oko. Ja sonce seva vse, ampak največ ravno v vidnem delu spektra.
Ne pa ni. Pa ne pozabit da tvoje oko dobi vase cisto vso sevanje ki pride mimo, samo tvoji mozgani znajo razbrati samo signale, ki jih sprozi ozek spekter vidne svetlobe. To se ne pomeni da preostanek (== velika vecina) spektra nima nobenega vpliva na tvojo fiziologijo.
Ja že dobi, ampak IR oko samo greje, rentgen (ki ga v svetlobi na zemeljski površini praktično ni) veš kaj naredi, UV pa tud ni glih blagodejen (pa ga MH sijalka tudi proizvaja). Torej če si naštimaš kvalitetno, močno MH sijalko, zraven pa še poceni IR pečko, si zelo blizu sončni svetlobi.

Cowboy6 ::

In spet pridejo na svoj račun dedki in babice, ki so nam zabičali, naj nikar ne beremo pri slabi luči, ker si kvarimo oči.

Ja, včasih imajo tudi oni prav. Sem pa sam opazil, da premalo svetlo delovno mesto škodi mojim očem. Ko sem eno leto sedel v pisarni z ljudmi, ki so hoteli delati v temi (žaluzije spuščene in ugasnjene luči) se je moja dioptrija povečala za 1.0. Pomagalo je da sem šel v drugo, svetlejšo pisarno.

Mimogrede, iz raziskav sledi, da je programiranje na ležalniku na Maldivih za oči koristnejše kakor v ljubljanski pisarni.

Sanje vsakega IT-jevca. Kako bi to lahko razložil svojim nadrejenim? :)
Tukaj naj bi bil moj podpis.

lopov ::

Cowboy6 je izjavil:

In spet pridejo na svoj račun dedki in babice, ki so nam zabičali, naj nikar ne beremo pri slabi luči, ker si kvarimo oči.

Ja, včasih imajo tudi oni prav. Sem pa sam opazil, da premalo svetlo delovno mesto škodi mojim očem. Ko sem eno leto sedel v pisarni z ljudmi, ki so hoteli delati v temi (žaluzije spuščene in ugasnjene luči) se je moja dioptrija povečala za 1.0. Pomagalo je da sem šel v drugo, svetlejšo pisarno.

Mimogrede, iz raziskav sledi, da je programiranje na ležalniku na Maldivih za oči koristnejše kakor v ljubljanski pisarni.

Sanje vsakega IT-jevca. Kako bi to lahko razložil svojim nadrejenim? :)


Ne rabiš bit v IT da bi sanjal kaj takšnega :)

Sam sem kratkoviden, pridobil s preveč branja (preblizu) in sicer se mi mišice ob pogledu v daljavo ne skrčijo, posledično se leča ne stanjša. Menda bi z nekaj vaje lahko celo malce izboljšal stanje. IMO besedilo raziskave zelo pavšalno prikaže "pomanjkanje zraka" kot razlog za porast kratkovidnosti, so še drugi dejavniki (no, vsaj včasih so tako trdili) kot vstop v puberteto, fizičen napor, nepravilno gledanje kot pri meni ...

Magic1 ::

Kot je že bilo napisano v članku, se ne da primerjat umetne svetlobe s naravno. Tudi če nekako zadenemo vse zaželjene valovne dolžine, je še vedno jakost umetnega vira za par velikostnih razredov nižji od sončnega dne.
Magic

Invictus ::

Problem večine računalničarjev, ki soi "pridobili" slab vid, je v tem da premalo športajo v naravi. Ali športajo nasploh.

Očesne mišice pač rabijo trening ravno tako kot vaši bicepsi ...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

m0LN4r ::

Pa prehrana... Kava pa sendviči to niso.

Jaz nimam dioptrije, pa preždim tudi po 12ur za monitorjem. Se mi pa vid poslabša, če nisem naspan, ampak to začutim, ker me dejansko malo bolijo. Potem grem dva dni v naravno in spet ovse po starem. Veliko česna ostale zelenjave, mežikanja in gledanja naokoli v naravi.
https://www.youtube.com/user/m0LN4r

GTX970 ::

Invictus je izjavil:

Problem večine računalničarjev, ki soi "pridobili" slab vid, je v tem da premalo športajo v naravi. Ali športajo nasploh.

Očesne mišice pač rabijo trening ravno tako kot vaši bicepsi ...

Saj stalno buljenje v zaslon/knjigo je ravno to, očesne mišice oslabijo; in baje to ni krivec (po raziskavi sodeč).

Tenis, namizni tenis, odbojka, košarka in podobno so dobri za oči.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: GTX970 ()

antonija ::

energetik je izjavil:

antonija je izjavil:

energetik je izjavil:

Še enkrat - sodobna metal-halogenska sijalka je dosti blizu. IR nima veze za oči, rentgena si ne želi, UV pa tudi ne vpliva ravno blagodejno na oko. Ja sonce seva vse, ampak največ ravno v vidnem delu spektra.
Ne pa ni. Pa ne pozabit da tvoje oko dobi vase cisto vso sevanje ki pride mimo, samo tvoji mozgani znajo razbrati samo signale, ki jih sprozi ozek spekter vidne svetlobe. To se ne pomeni da preostanek (== velika vecina) spektra nima nobenega vpliva na tvojo fiziologijo.
Ja že dobi, ampak IR oko samo greje, rentgen (ki ga v svetlobi na zemeljski površini praktično ni) veš kaj naredi, UV pa tud ni glih blagodejen (pa ga MH sijalka tudi proizvaja). Torej če si naštimaš kvalitetno, močno MH sijalko, zraven pa še poceni IR pečko, si zelo blizu soncni svetlobi.
Kako ves da IR oko samo greje? Kako ves da celice v ocesu ne reagirajo na IR (UV, XRD, whatever) s signali, ki jih tvoji mozgani ne interpretirajo kot vidno svetlobo in letijo skozi mozgane brez tvojega zavedanja (tako kot velika vecina signalov, ki potuje po zivcih)?
Seveda _prevec_ XRDja in UVja (in tudi vidne svetlobe in IRja ce smo iskreni) skoduje organizmom, tako kot pretiravanje z vsako drugo stvarjo (tudi voda je strup če jo dovolj popijes v kratkem casu). Ampak trditi da preostanek spektra soncne svetlobe nima nikakrsnega vpliva na organizem je pa malo prevec korajzno za moje pojme, vsaj dokler ne dobimo meritev ki bojo pokazale, da razlik res ni.
Pa se enkrat: vse zarnice, ki jih zmoremo sproducirati, bazirajo na gretju necesa; svoje cajte je to vedno bila kovinska zicka, danes je lahko tudi kaksen plin, ali pa kar pare zivega srebra (ki sevajo UV ce se prav spomnim, ki potem pade na fluorescencni premaz ki zasveti v vidnem spektru). Ampak nobena od teh variant ne more sproducirati soncnega spektra zaradi fizike prehodov elektronov med orbitalami posameznega elementa, s katerim svetimo.
Da o jakosti same svetlobe sploh ne govorimo, kaj sele da bi se dotaknili porazdelitve energij sevanja po poameznih valovnih dolzinah.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

ezikielrage ::

Jaz sem opazil edino, da če cel dan gledam v monitor in nato vozim v mrak+dež vidim dosti slabše in sem zelo bolj občutljiv na oslepitev nasproti vozečih.
Pol leta nazaj na zdravniškem sem videl vse tiste teste za vožnjo ponoči, vse velikosti črk... edino globinski test sem pogrnil na celi črti ker sem dejansko gledal čisto drugo kot kar bi moral (ene črte so bile vertikalne ene horizontalne in sem mislil da je v tem fora). Sem šele na koncu videl da je na mizi pred mano 3D model kaj bi moral gledati samo sedaj ne vem ali sem globinsko slep ali pa le umsko nesposoben.

Sem pa še iz časa ČB TVjev, zelenih katodnih monitorjev in dvigujem velike kile na fitnesu, imam pritisk 200... tako da me ne skrbi da bom umrl slaboviden :D
«
1
2


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Kontrola in izboljšanje vida

Oddelek: Loža
356294 (1963) bambam20
»

Računalniki bržčas ne povzročajo kratkovidnosti (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
7227707 (22395) lopov
»

Očala za izboljšanje vida

Oddelek: Loža
3714989 (13939) roginc
»

Kratkovidnost

Oddelek: Loža
122576 (2331) St235
»

Očala-špegli (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
885524 (4523) c0Rp_

Več podobnih tem